Moji HO moduli

[mkx]

Ker sem dosedaj prehod med moduli delal tako, da sem tire najprej položil čez oba modula in jih nato vse hkrati prežagal, bi moral v tem primeru uporabiti kakšno drugo tehniko in ne vem, če bi mi uspelo ujemanje vseh postajnih tirov narediti tako natančno (razdalje med tiri so različne). Že sedaj bo pravi izziv narediti prehod med m2 in m3 tako, da bi lahko skupaj združil tudi m1 in m3. Me prav zanima kako mi bo uspelo.

Moja ideja, ki pa najbrž ni kaj dosti vredna (pa jo bom vseeno napisal ): med polagnjem tirov na vmesni postajni modul bi tire na sosednja modula zelo pazljivo spel s tirnimi sponkami (one standardne). In tukaj je potrebna maksimalna preciznost, ki jo te sponke sploh dopuščajo. Recimo uporabil bi samo nove, še ne rabljene sponke, tako da še niso deformirane (in bi zaradi tega morda prišlo do kakšnih čudnih zamikov).

Seveda potem med normalno rabo teh sponk ni več v igri.

[miranzor]

Pozdravljen, Matej!

Že od vsega začetka z zanimanjem spremljam tvoje objave in seveda vse komentarje v zvezi s tem. Zelo mi je všeč tvoj pristop k načrtovanju in izvedbi gradnje/sestavljanja modulne makete. Seveda je to uporabno tudi za druge oblike maket, saj moduli v bistvu lahko prevzamejo vlogo posameznih segmentov neke stacionarne, večje makete. Prav z zanimanjem spremljam tvoje kronološke opise gradnje in tudi posamezne rešitve, čeprav tega do sedaj nisem komentiral.

Ker sem dosedaj prehod med moduli delal tako, da sem tire najprej položil čez oba modula in jih nato vse hkrati prežagal, bi moral v tem primeru uporabiti kakšno drugo tehniko in ne vem, če bi mi uspelo ujemanje vseh postajnih tirov narediti tako natančno (razdalje med tiri so različne). Že sedaj bo pravi izziv narediti prehod med m2 in m3 tako, da bi lahko skupaj združil tudi m1 in m3. Me prav zanima kako mi bo uspelo.

Sam sicer tovrstnih izkušenj še nimam, vendar sem mnenja, da bi moralo biti polaganje tirov med dvema že "položenima" moduloma relativno enostavno. Ena izmed možnosti natančnega nadaljevanja pri polaganju tirov je ta, da uporabiš spojke (v kolikor je ta možnost glede na način pritrditve že fiksiranih tirov še izvedljiva), ki jih po pritrditvi novih tirov odstraniš. Naslednja možnost bi bila npr. ta, da iz kosa 3mm vezane plošče (ali podobnega materiala) izdelaš šablono v obliki traku širokega 16,5 mm in poljubne dolžine in ga vstaviš med tire, ki jih boš spajal oz. podaljševal. Šablona ti bo zagotovila natančno nadaljevanje poteka tirov pa še prost dostop iz zunanje strani za lažje pritrjevanje s spajkanjem. Verjamem, da obstaja še več uporabnih načinov in da bo še kdo izmed forumašev podal svoje izkušnje. Meni je kot prvo padlo to na pamet.

Odprta proga gotovo ne bo opremljena z Mehano tiri Te spojke za premostitev upam, da bom uporabil samo če se bom (kot @mmatja) odločil, da znotraj modulu uporabim npr. kombinacijo Piko tirov in Tillig (ali kakšne druge Code 83) kretnice, sicer pa nameravam znotraj modulov uporabiti tire istega proizvajalca. Višinska razlika med posameznimi moduli ne bi smela povzročati težav. Vijaki za združevanje so m8, luknje na modulih pa m12, kar pomeni, da je kar nekaj maneverskega prostora za premostitev razlike med 2,5mm in 2,1mm višino tirov.

Pri nadaljnjih modulih lahko brez greha uporabljaš tudi Tillig kretnice Code 100, ki jih je še vedno mogoče dobiti, spojke za različne višine pa ima v svoji ponudbi PIKO. Sicer pa je kombiniranje med različnimi proizvajalci predvsem odvisno od tvoje iznajdljivosti in proste domišljije.

Se veselim nadaljnjih objav in ti želim ob delu veliko užitkov ter veselja!

[matejmm]

Miran, me veseli, da z zanimanjem spremljaš moje objave. Sam sem si velikokrat zastavil vprašanje ali je smiselno, da, kot začetnik na tem področju, objavljam moje poskuse. Glede na odzive in število ogledov te teme, pa dobivam občutek, da nam takega deljenja izkušenj kar manjka. Vložek v pripravo objav ni majhen, a meni se trud povrne s komentarji in menji, ki jih dobim od vas, ki moje objave spremljate.

...med polagnjem tirov na vmesni postajni modul bi tire na sosednja modula zelo pazljivo spel s tirnimi sponkami (one standardne). ... Seveda potem med normalno rabo teh sponk ni več v igri.

Ena izmed možnosti natančnega nadaljevanja pri polaganju tirov je ta, da uporabiš spojke (v kolikor je ta možnost glede na način pritrditve že fiksiranih tirov še izvedljiva), ki jih po pritrditvi novih tirov odstraniš.

Metod, Miran... ideja sicer ni slaba, a mislim, da pri meni ne bi delovala. Če pogledata spodnjo fotografijo bosta videla, da so na mojih trenutnih modulih pragovi iz FR4 le kakšna 2 mm oddaljeni od roba modula, kar je premalo, da bi lahko spojka prijela.

Naslednja možnost bi bila npr. ta, da iz kosa 3mm vezane plošče (ali podobnega materiala) izdelaš šablono v obliki traku širokega 16,5 mm in poljubne dolžine in ga vstaviš med tire, ki jih boš spajal oz. podaljševal. Šablona ti bo zagotovila natančno nadaljevanje poteka tirov pa še prost dostop iz zunanje strani za lažje pritrjevanje s spajkanjem.

Ta ideja se mi zdi precej bolj perspektivna. Pri polaganju tirov med m2 in m3 bom poskusil uporabiti mojo šablono, ki je sicer še nisem prav podrobno predstavil, vidi pa se jo na drugi fotografiji pri objavi "Prehod med postajnimi moduli (3. - zadnji del)" - stran 6. Rešitev je podobna kot si predlagal, le da sem namesto lesa uporabil aluminij, šablone/vodila za tire pa so med seboj povezane.

[borut_slo]

Hi!

Glede sponk, bi jih lahko obrnil na glavo in porinil na tir, vsaj tako sem razbral nekje zgoraj v komentarjih.

Za šablono pa raje vzemi kaj nekovinskega, da boš lažje spajkal. Aluminij je celo zelo dober prevodnik toplote in se ti verjetno cin ne bo lepo razlival na tiru. Razen če imaš kakšen spajkalnik s 100w ali več.

Jaz bi si naredil šablono iz pertinaksa brez bakra ali kaj podobnega, kar je odporno na toploto spajkalnika. Les ni v redu, ker bo uporaben samo za enkrat, dvakrat, pol pa bo že ožgan.


Lp
Borut

[matejmm]

Glede sponk, bi jih lahko obrnil na glavo in porinil na tir, vsaj tako sem razbral nekje zgoraj v komentarjih.

Za šablono pa raje vzemi kaj nekovinskega, da boš lažje spajkal. Aluminij je celo zelo dober prevodnik toplote in se ti verjetno cin ne bo lepo razlival na tiru. Razen če imaš kakšen spajkalnik s 100w ali več.
Jaz bi si naredil šablono iz pertinaksa brez bakra ali kaj podobnega, kar je odporno na toploto spajkalnika. Les ni v redu, ker bo uporaben samo za enkrat, dvakrat, pol pa bo že ožgan.

Borut, hvala za kar dva dobra nasveta. Bo verjetno res bolje, da vodila iz aluminija zamenjam s pertinaksom.

[Peter 5]

Zdravo!
Namesto tirničnih sponk se da gotovo uporabiti tudi tirne prižeme iz seta za polaganje gibkih fleksibilnih tirov. (n. pr. CONRAD Electronic - art. št. 217733 ali kaj podobnega od kakega drugega ponudnika). Pogoj pa so najbrž identični profili tirnic na enem in drugem modulu.
Pozdrav - Peter

[matejmm]

Zdravo! Namesto tirničnih sponk se da gotovo uporabiti tudi tirne prižeme iz seta za polaganje gibkih fleksibilnih tirov. (n. pr. CONRAD Electronic - art. št. 217733 ali kaj podobnega od kakega drugega ponudnika). Pogoj pa so najbrž identični profili tirnic na enem in drugem modulu.

Zanimiva zadeva. Verjetno bi šlo, je pa res, da kolikor vidim so te prižeme kovinske (medenina?) in bi znalo povzročati težave pri cinjenju, ki jih je že omenil borut_slo.

[matejmm]

Zaključni modul mB - 3. del

Ko se je razredčeno lepilo posušilo je papir tvoril že precej trdno plast. Na modul sem lahko prilepil pas plute za mehkejšo vožnjo po tiru.


Še pogled na spodnjo stran modula v tej fazi izdelave.


Ker sem si zamislil, da bo pokrajina na koncu modula nekoliko dvignjena, sem se lotil izdelave okvirja. Žal tega nisem predvidel že ob načrtovanju konstrukcije, saj bi lahko tako lažje prišel do podobnega rezlutata. Iz deščic sem izdelal "kotnike" na katere sem pritrdil vezano ploščo 4mm. Na vezano ploščo sem zarisal obris pokrajine. Na koncu modula sem želel, da je pokrajina malenkost dvignjena nad nivo proge.


Vezano ploščo sem pritrdil samo z lepilom za les. Ko je bilo to suho, sem najprej izvrtal niz lukenj v obliki predvidene pokrajine.


Obris pokrajine sem potem še bolj natančno zbrusil, da sem dobil gladko linijo. Zunanjost modula sem tudi že prvič pokital z akrilnim kitom za les. Na ta način bom poskusil čimbolj skriti spoje med lesom in tudi vijake s katerimi je modul sestavljen. Vse vijake sem zaradi tega vijačil tako, da so se pogreznili za cca. 1-2mm pod nivo lesa.


Še pogled na obris pokrajine iz druge strani.


Modul sem nato zaščitil z zaščitnim trakom za pleskanje.


Tudi na spodnji strani sem dele modula, za katere sem želel, da ostanejo čisti, odel v zaščitni trak.


V tako pripravljene odprtine sem nato nabrizgal montažno peno - purpen in počakal, da se posuši.

[matejmm]

Zaključni modul mB - 4. del

Ko sem odprtine napolnil s Purpenom sem bil kar malce preveč neučakan in sem se prehitro lotil odstranjevanja zgornje, že suhe, plasti. Skozi odprtine je na plano začela lezti še sveža masa. Na določenih mestih so zato nastale manjše luknje in polnilo ni tako homogeno. Na srečo sem to še pravočasno ugotovil, da napaka ni pustila večjih posledic. Z obdelavo sem nato počakal do naslednjega dne.


Purpen sem najprej na grobo obrezal z Olfa nožem in odstranil zaščitne trakove, ki niso bili več potrebni.


Tudi na spodnji strani sem na grobo odrezal maso, ki je segala čez robove.


Zgornjo stran sem nato z brusnim papirjem zbrusil na primerno obliko reliefa.


Ker je Purpen še vseeno relativno neodporen na površinske poškodbe, sem ga iz vrha prevlekel še z nekaj plastmi časopisnega papirja namočenega v razredčeno lepilo za les.


Zunanjost modula sem večkrat pokital. Pred nanosom naslednjega sloja, sem prejšnji sloj zbrusil.


Ko se je zgornja stran papirja posušila sem podobno naredil na spodnji strani, kjer sem Purpen prav tako prekril s papirjem.

[matejmm]

Zaključni modul mB - 5. del

Še zadnji del (zaenkrat) na temo izdelave drugega zaključnega modula.

Ko je bil papir na obeh straneh suh, sem najprej s sivo akrilno barvo pobarval pluto oz. bodočo podlago za tire.


Na spodnji strani sem papir najprej prebarval z belo barvo, da se ne vidi časopisa, nato pa še cel modul z zaščitno lazuro za les.


Sledila je še izdelava dodatnih lukenj za bolj stabilno pritrditev na nosilni modul.


Tako izgleda modul danes iz spodnje strani.


In še dve fotografiji trenutnega stanja zgornje strani modula...


Zunanjost je že pokitana, zbrušena in pripravljena za barvanje z RAL 7001 sivo barvo - enako kot modul mA.


Pred barvanjem zunanjosti moram izdelati še ograjo iz pleksi stekla in izvrtati luknje za pritrditev, nato pa sledijo še druga opravila na modulu (tiri, električna povezava, scena...).

[matejmm]

Posipalnik statične trave - izdelava

Že med izdelavo zaključnega modula mA sem začel razmišljati, da bi bilo dobro pokrajino popestriti tudi z uporabo statične trave. V kleti se mi je že nekaj let valjal lopar za mrčes, ki je svoje osnovno poslanstvo že zaključil. Zlomil se je rumeni del loparja, ker smo z njim redno udarjali ob rob wc školjke, da smo iz njega otresli paralizirane komarje in podobne "nebodigatreba". No mogoče se ta okvara le ni zgodila tako naključno, saj sem že pred časom prebral prve članke o tem, kako so ti loparji lahko koristni tudi v modelarstvu. Seveda sem ob predlogu boljše polovice, da bi zadevo popravil, hitro ugotovil, da popravilo ni smiselno in je bilo potrebno nabaviti novega.


Za posodico za travo sem uporabil otroški lonček za mleko. V pokrov sem izrezal luknjo za kovinsko mrežico.


Cedilo s kovinsko mrežico je bilo kupljeno pri "kitajcu" prav v ta namen.


Lonček z izrezano in oblikovano odprtino v pokrovu in kovinska mrežica.


Mrežico sem z navadnimi škarjami odrezal na pravo mero, nato pa iz notranje strani z epoksi lepilom zalepil na pokrov.


Samo vezje sem pustil nespremenjeno, le namesto baterijskega napajanja sem zacinil dve žici (črna in rdeča) za zunanje napajanje. Žici visoke napetosti, ki sta bili v osnovi speljani na kovinsko mrežico loparja, sem nadomestil z novima (rumenima) žicama.


Na mrežico sem (s težavo) zacinil kos krajše žice, na drugi konec pa namestil konektor.


Konektor v lončku mi omogoča, da lahko pokrovček po potrebi tudi odstranim in na lonček namestim pokrovček brez mrežice.


Na drugo žico visoke napetosti sem namestil krokodilčka, na žici za napajanje (3v) pa dve 3mm banani. Tako izgleda končni izdelek.

[Gorchi]

O posipanju trave s statično elektriko in loparjem za mrčes - za evidenco : http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=35&t=3248

[matejmm]

Posipalnik statične trave - uporaba

O posipanju trave s statično elektriko in loparjem za mrčes - za evidenco : http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=35&t=3248

Goran, hvala za povezavo. Ta tema je gotovo odličen vir informacij za vsakega, ki se loti izdelave posipalnika v lastni režiji. Tudi sam sem jo nekajkrat prebral in moj izdelek je nastal tudi na podlagi idej iz te teme.


Za razliko od posipalnikov predstavljenih v zgoraj omenjeni temi, sem se jaz odločil, da bom uporabil zunanje napajanje, "ročaja" pa nisem pritrdil na posodico, temveč sem ju le povezal z žico. Ta pristop je mogoče malce manj praktičen za uporabo, je pa tako lažje polniti travo v lonček. Moj posipalnik pripravljen na akcijo. Na napajalniku je viden tudi testni poligon za posipe.


Prve poskuse sem naredil z dvema različnima travama višine 2,5mm.


Prvi poskusi posipanja po testnem poligonu, kjer sem preizkušal tudi druge posipe pred uporabo na modulu.


Rezultati so čisto solidni... je pa treba res ločnek z mrežico držati kar precej blizu travi.


Primerjava nekaterih različnih posipov.


Izdelava šopov trave s pomočjo papirja za peko in aluminijaste plošče pod papirjem.


Posipanje trave...


...in še druga mešanica iste dolžine.


In še rezultati.


Sem pa pri drugem poskusu ugotovil, da ne smem predolgo čakati s posipanjem, saj se mi je v enem primeru lepilo vmes že preveč posušilo in se vlakna niso prijela na Mekol.


Posejana trava po teh prvih poskush izgleda lepo, moram pa najti način, kako travo posejati tako, da bo izgledala čimoblj naravno. Razmišljam, da bi prej naredil eno manjšo dioramo, kjer bi preizkusil različne tehnike kombiniranja podlage, posipov in statične trave.

[Peter 5]

Zdravo!
Lepilo lahko razredčiš recimo 10 : 1 in ga tudi obarvaš z akrilno barvo sivo - rjavo (zemeljsko). Za podlogo pa lahko uporabiš tudi Alu-folijo.
Pozdrav - Peter

[duro]

Zdravo,
še nekaj nasvetov za statično "sajenje" trave:
- travo je smiselno pretresti v posodo, na travo položiti rahlo vlažno krpo in pustiti zaprto čez noč. Naslednji dan bo statik a delovala veliko bolje.
- vlažnost v prostorju, je tudi pomembna, višja kot je, bolje deluje.
- pri kombinaciji vlaken različnih dolžin, je najbolje začeti z najdaljšimi in končati z najkrajšimi, saj so daljše tudi debelejše. najkrajše bodo tako zapolnile prostor med dolgimi...
- pri nakupu je vredno investrirati nekoliko več. Najboljši izdelki so od Silhouette. barve so fenomenalne, ponujajo 3 različne dolžine in kar je najpomembnejše, vlakna so ravna. Noch deloma ponuja tudi zelo ukrivljena vlakna (vidi se na posnetkih), ta pa ne stojijo dobro...
- Alternativa redčenju lepila za les, je lateksovo lepilo, ki se suši veliko počasneje in ne dela kože na površju. je pa kljub temu gosto, da ne odteče na poševninah.

lp,matej