Moji HO moduli

[matejmm]

Zdravo,
Sem malo pregledal tole temo, čeprav me moduli toliko ne zanimajo...Vidim da je "projekt" kar dokaj resno zastavljen. In glede tega je moja zamera na vse skupaj: TIRI!!! in seveda KRETNICE!!! Lahko oziroma skoraj MORAL bi uporabiti kaj boljšega... L.P.

Mišo, a ti to resno?!? Tiri in kretnice, ki jih uporabljam, so gotovo "top-shit" zadeva.
Kupil sem jih namreč od enega najboljših slovenskih modelarjev... mogoče ga celo poznaš.... je iz okolice Lendave.
On mi gotovo ne bi prodal kakšne "slabe robe"

Sicer pa... ja, večkrat sem tudi sam razmišljal ali bi bilo bolje izbrati kaj drugega, a glede na to, da so to moji prvi moduli in je že kar precej narejenega bom ostal na Mehanu.... nekje je treba začeti, pa tudi po prvih testnih vožnjah sem bil pozitivno presenečen. Za četrti modul, ki ga začenjam izdelovati, se še nisem odločil kaj bom uporabil. Glede na to, da bo to ravni modul enake dolžine, kot so prvi trije, zna biti, da bom uporabil Piko flex tire - če se ne motim imaš tudi ti take na tvoji maketi?

[matejmm]

Programska koda V1.0

Tokrat nekaj informacij o prvi verziji programa in uporabniškega vmesnika za nadzor kretnic.

Kot sem že omenil sem si zamislil, da bi lahko kretnice krmilil preko brskalnika na tablici, pametnem telefonu ali računalniku, ki ima dostop do istega omrežja kot Arduino v modulu. Za ethernet komunikacijo sem na Arduino Mega namestil Ethernet shield, ki ima tudi možnost uporabe micro SD kartice. Na SD kartici je zapisana HTML koda, ki jo brskalniku posreduje Arduinu.



Pri dosedanjem igranju z Arduinom v kombinaciji z Ethernet Shieldom (ne v modelarskih aplikacijah) sem že večkrat uporabil komunikacijo med brskalnikom in Arduinom kot spletnim strežnikom. Kot osnovo sem uporabil klasični primer kode za spletni strežnik iz Arduinovega nabora knjižnic.

Za potrebe krmiljenja kretnic sem osnovo nadgradil v toliko, da sem HTML kodo shranil na SD kartico, poleg tega sem na strani brskalnika uporabil JavaScript in Ajax tehnologijo, ki mi je omogočila stalno komunikacijo med Arduinom in brskalnikom. To sem potreboval, saj lahko do določenih dogodkov pride na strani Arduina in sem želel, da je o tem obveščen tudi uporabnik preko brskalnika. Tak primer bi bil npr. sporočanja zasedenosti tirov ali stanje kretnic, če je na krmilnik hkrati priključenih več brskalnikov. Po nekaj "Googlanja" sem našel podoben primer, ki sem ga prilagodil svojim potrebam.

Ne vem koliko bo moja programska koda zanimiva, a bom vseeno poskusil opisati glavne značilnosti



Inicializacija
V prvem delu Arduino kode so določene vse spremenljivke in vhodno izhodni signali. Kot zadnji element inicializacije se v shift register 74HC595N zapiše osnovna vrednost pri kateri so vse kretnice v mirovanju. Ko je ta del inicializacije zaključen se pošlje signal napajalnemu vezju, da lahko preko releja vključi napajanje za premik kretnic. S tem so preprečeni nekontrolirani premiki kretnic med inicializacijsko sekvenco.

Glavna zanka
V glavni zanki Arduino preverja ali je preko Ethernet shielda dobil kakšno zahtevo. Pričakovani sta dve možni zahtevi.
- zahteva po sami spletni HTML strani ob prvemu nalaganju strani - v tem primeru se iz SD kartice prebere zapisana HTML datoteka, ki se posreduje brskalniku
- zahteva po stanju in / ali premiku kretnic - v tem primeru se brskalniku v formatu XML pošlje trenutno stanje kretnic, če pa je iz strani brskalnika prišla še zahteva po premiku kretnic, se ta tudi dejansko izvrši

Stanje kretnic
Osnova za stanje kretnic so spremenljivke v Arduinu. Na ta način Arduino ve ali je premik sploh potreben, poleg tega ga ne more zmesti situacija v kateri bi iz dveh brskalnikov dobil ukaz za premik iste kretnice. Na podlagi spremenljivk se pripravi XML koda, ki se posreduje brskalniku, da lahko ta v uporabniškem vmesniku pravilno prikaže stanje kretnic.

Premik kretnic
Program najprej ugotovi ali je premik sploh potreben in v primeru, da je, premik tudi izvede. Pri servo kretnicah s pomočjo pisanja v shift register najprej aktivira pravo kretnico, nato pošlje servo signal za premik. Za vsako servo kretnico sta v programu na podlagi kalibracije določeni tudi obe skrajni legi. Ko je premik končan, servo kretnico ponovno izkopi. Pri elektro magnetnih kretnicah za kratek čas spusti tok skozi ustrezno tuljavo. Trenutno je aplikacija napisana tako, da se lahko hkrati premika le ena kretnica.



HTML koda
Arduino brskalniku iz SD kartice posreduje HTML kodo z JavaScriptom. Koda od Arduina vsakih 800ms (stvar nastavitev) zahteva stanje kretnic. V primeru, da je pritisnjen kakšen gumb, tej zahtevi doda še zahtevo po premiku kretnice. Stanje kretnic se prikazuje s tekstovnimi znaki na samih gumbih "/" ali "\" vožnja v odklon oz. "--" vožnja naravnost. Dodani so tudi gumbi, ki omogočajo premik kretnic v verigi do določenega tira. Gumb "Tir 2" tako nastavi v ustrezen položaj kretnice K1, K4, K5 in K3. Gumbi so na uporabniškem vmesniku razporejeni približno tako, kot kretnice na samem modulu.



Čeprav je programska koda relativno preprosta in bi jo lahko precej optimiziral, je delovala solidno in nisem imel kakšnih večjih težav. Uporabniški vmesnik je enostaven in kliče po nadgradnji, a za potrditev koncepta dobro služi. Po nekaj začetnih težavah v fazi razvoja je bilo prav lepo opazovati premike kretnic, ki jih je z lahkoto nadzoroval tudi "mlajši strojevodja".



Če koga bolj podrobno zanima lahko objavim tudi Arduino in HTML kodo.

[SouthernPacific]

Zelo lepo zastavljen in izveden projekt, pohvalno Komaj čakam, da vidim delovanje končanih modulov na kakšnem videu

[matejmm]

Komaj čakam, da vidim delovanje končanih modulov na kakšnem videu

"končanih modulov" verjetno še dolgo ne bo , bom pa poskusil ob naslednji testni vožnji posneti kakšen video, kjer se bo videlo delovanje in krmiljenje kretnic.
Je pa sedaj pri meni aktualna verzija 2.0 programske opreme, ki ima grafični prikaz stanja kretnic in zasedenosti odsekov...

[grizeldi]

Zanimivo tole
Me pa zanima ali imaš namen kodo spravit tudi na kakšen GitHub ali pa kaj podobnega, da bomo lahko ostali programerji malo pokukali kako ti zadeve funkcionirajo?

[matejmm]

Zanimivo tole
Me pa zanima ali imaš namen kodo spravit tudi na kakšen GitHub ali pa kaj podobnega, da bomo lahko ostali programerji malo pokukali kako ti zadeve funkcionirajo?

Na GitHub-u nimam namen objavljati kode, saj je sw precej custom made, pisan čisto za moj hardware.
Če te zadeva zanima sem eno verzijo spravil na strežnik in si lahko pogledaš, kako je zastavljeno.

Link: http://www.estrela.si/mm/ho/fremo_ho_v01.zip

[matejmm]

Zaključni modul A

Med testiranjem prvega modula sem imel nekaj težav pri vožnji vlakov, saj nisem imel dovolj maneverskega prostora na vhodu v postajo. Drugih modulov (še) nimam, zato sem zadevo na tej strani nekako improviziral in dodal nekaj tirov. Za silo sem jih podložil tako da so bili prevozni, kmalu pa sem moral okoli tega podaljšanega tira narediti še konstrukcijo iz Lego kock, ki je preprečevala izlete tirnih vozil na tla. Razmišljal sem kako težavo urediti nekoliko bolj trajno. Ideja se mi je porodila, ko sem na sejmu v Domžalah videl tale zaključni modul, ki služi točno temu namenu.



Všeč mi je bilo, ker je modul samostoječ in pripet na osnovni modul, preprečuje izlete vozil na tla, hkrati pa ravno toliko podaljša prejšnji modul, da je mogoče iz postaje (prejšnjega modula) izvoziti s krajšo kompozicijo.

Kmalu sem poiskal nekaj ostankov lesa in zarisal prirejeno FREMO stranico.


Grobi razrez sestavnih delov modula.


Po obdelavi lesa sem začel sestavljati stranice iz vezane plošče (vijaki + lepilo za les).


Osnovna konstrukcija je zaključena.


Spodnjo stran sem zaščitil z akrilnim lakom za les.


Na zgornji strani sem pod progo namestil trak plute.


Poleg že omenjenih razlogov za izdelavo mi modul služi tudi za preizkušanje raznih tehnik izdelave. Na tem modulu sem preizkusil izdelavo pokrajine iz časopisnega papirja namočenega v razredčeno lepilo za les. S to metodo sem zaprl odprtini na obeh straneh modula in tako dobil neravno površino. Postopek nanosa papirja sem ponovil 2x iz zgornje strani, nato pa sem še iz spodnje strani ojačal ta predel na enak način. Dobil sem kar trdno podlago, ki se je odlično povezala na ostalo konstrukcijo.


Preizskus postavitve modula na postajni modul.


Dolžina modula je 442mm, širina pa 140mm.

[grizeldi]

Lepo narejeno, ampak kje je pa ograja za preprecevanje padcev na tla?

[matejmm]

Lepo narejeno, ampak kje je pa ograja za preprecevanje padcev na tla?

V eni izmed naslednjih objav
Ograjo sem dodal čisto zadnje in jo je mogoče odstraniti, saj bi me sicer motila pri izdelavi drugih elementov na tem mini-modulu.

[matejmm]

Prehod tirov med zaključnim modulom (1.del)

Kot sem že omenil je bil eden izmed namenov izdelave zaključnega modula tudi preizkušanje raznih tehnik gradnje. Eno izmed vprašanj, ki sem ga želel najprej razčistiti na manjšem modulu je bila izvedba prehoda med postajnimi moduli, kjer se mora vseh šest tirov točno ujemati. Za izdelavo prvega prehoda med dvema moduloma sem si izbral prehod med postajnim modulom 1 in zaključnim modulom, saj je na tem mestu potrebno izvesti prehod samo na enem tiru. Odločil sem se, da na robu modula ne bom uporabil klasične metode cinjenja tirov na vijake, ampak ploščico iz FR4 (pertinaks), ki jo bom z rezkarjem oblikoval v pragove.

Za začetek sem izmeril dimenzije pragov in ugotovil, da je njihova debelina 2mm, standardna dimenzija materiala za izdelavo tiskanih vezij pa je navadno 1,6mm. Kar nekaj truda je bilo potrebnega, da sem dobil ustrezen material prave debeline, pa še to mi je uspelo le tako, da sem se odločil za nakup cele plošče, ki je večja kot 1m2. Z materialom za izdelavo pragov in tiskanih vezij sem tako založen do konca življenja

Na podlagi meritev širine pragov in razmaka med njimi sem izdelal okvirni načrt za rezkanje FR4.


Rezkanje pragov je uspelo in že prvi izdelek je bil čisto uporaben. Pragove je bilo potrebno najprej očistiti in izrezati iz večjega kosa.


Polizdelek je izgledal nekako takole. Odločil sem se, da bom na vsakem modulu uporabil po 6 pragov, vendar sem vseh 12 pragov rezkal kot celoto.


Sledila je dodatna obdelava. Odstraniti je bilo potrebno odvečni baker na obeh straneh. Če bi imel pri roki raztopino za jedkanje bi lahko baker zjedkal, tako pa sem ga na obeh straneh kar zbrusil z brusnim papirjem. Na vsakem pragu sem nato še preveril, če slučajno prevaja na drugo stran.


Tiru sem najprej odstranil ustrezno število pragov, da se je lepo prilegal preko obeh modulov


Pogled od strani je razkril, da bi lahko uporabil tudi tanjši material, a sem zadevo rešil tako, da sem malenkost pobrusil pluto in zagotovil bolj vodoravno pot tirov.


Na vsakem modulu sem pripravil gradnik s šestimi pragovi v katerega sem izvrtal tudi 6 lukenj za pritrditev z vijaki.


Na postajni modul sem s krilno matico pritrdil zaključni modul. Med modula sem vsavil še tanjši karton, ki naj bi nekoliko kompenziral odrezani material na tiru. Na fotografiji se malenkost vidi le lepilni trak s katerim je bil karton pritrjen.


Vsako ploščico sem najprej z Neostik lepilom zalepil na pluto in les...


...nato pa takoj še privijačil z vijaki. Vijaki morajo biti dovolj dolgi, da segajo skozi pluto, čimbolj globoko v les. Vijake sem postavil točno pod tire, tako da na končnem izdelku ne bodo vidni.


... se nadaljuje...

[matejmm]

Prehod tirov med zaključnim modulom (2.del)

Ko sta bili obe ploščici trdno zalepljeni in privijačeni na modul, sem pripravil tir, ki bo segal čez oba modula. Pravilno je bilo potrebno razporediti preostale plastične pragove.


Nato sem tir s pomočjo vijakov skozi plastične pragove na obeh straneh pritrdil na podlago.


Pred cinjenjem je bilo potrebno tir še očistiti (brušenje z žično ščetko) in malo namazati s fluxom za lažje cinjenje. Ko je bilo vse pripravljeno sem tir zacinil na vseh mestih, kjer se je dotikal pragov.


Sledil je razrez tirov na spoju med moduloma. Tire sem rezal z ročno žago (Atlas Super Saw), ki je izredno tanka (cca 0,3mm) in namenjena prav žaganju tirov.


Prvi preizkus prevoza preko modula.


Ko sem zaključni modul odstranil od postajnega modula je bilo potrebno konce tirov še nekoliko popiliti, da niso segali čez rob modula.


Sledilo je cinjenje spojev med posameznimi tiri na zaključnem modulu. Zgornjo stran sem na spoju kasneje še nekoliko popilil, da je površina bolj gladka.


Na tire sem pritrdil tudi žici za dovod napajanja, ki sem jih zaključil na vrstni sponki na spodnji strani.


Tako pa je izgledala špranja v tiru po ponovnem sestavljanju modulov - na fotografiji sicer modul ni bil najbolj natančno sestavljen.


Toliko zaenkrat, naslednjič pa nekaj o dodelavi tirov na zaključnem modulu.

[_Borsig_]

VAUUUU!!!

Zmeraj znova presenečaš!
Z veseljem spremljam tvoje napredke. Fascinirajo me tvoji detalji

[Joke mode ON] Človek bi lahko rekel da že malo kompliciraš! [Joke mode OFF]


Imam sledeče vprašanje: tale tvoja povezava tirov med moduli idealo deluje med tvojimi moduli!

Si razmišljal kako bi optimiral povezavo med tvojim in modulom od koga drugega?

Nekje sem pred časom videl različico tvoje rešitve, pri kateri pa zadnji kos trinice na pertinaksu ni bil fiksno pritrjen globoko v leseno konstrukcijo na več mestih, pač pa je bil priteljen z enim ekcentričnim vikajom, s katerim si lahko nastavil višino tirnice kakor tudi zamik levo/desno za kak milimeter!


Se že veselim tvojih naslednjih objav!!!

[matejmm]

@_Borsig_: Me veseli, da z zanimanjem spremljaš moj "napredek" in upam, da bo tako še naprej.

Glede kompliciranja... se strinjam, da bi se marsikatero stvar dalo narediti bolj enostavno, a meni je pač všeč tako. Predvsem poskušam uživati v samem ustvarjanju in ne toliko v končnem izdelku. Če bi bile danes že realizirane vse moje ideje, kaj bi potem počel zvečer? Presedel večer na kavču pred TV-jem?

Kar se povezav med moduli tiče, je ta opisana povezava med zaključnim in postajnim modulom čisti "overkill", saj gre samo za en tir. V tem primeru bi bilo dovolj, če bi pustil tir preko vsakega modula posebej in bi ga nato skrajšal na primerno dolžino. Za to izvedbo sem se odločil, ker sem želel preizkusiti način izvedbe med postajnimi moduli, kjer se mora vseh šest tirov poklopiti po obeh oseh.

FREMO standard predvideva v stranicah luknje velikosti 12mm in uporabo vijakov M8. To pomeni, da pri vsakem vijaku ostane nekaj maneverskega prostora za prilagajanje pozicije tira pri združevanju. Predvidevam, da če so moduli vsaj na 1-2mm natančno narejeni, ne bi smelo biti težav pri združevanju modulov različnih izdelovalcev. Mogoče bo na to temo znal kaj več povedati kdo, ki ima več izkušenj na tem področju in se dlje ukvarja z moduli, kot jaz, ki izdelujem prve.

Če ti bo uspelo najti kakšno fotografijo ali link do rešitve, ki si jo omenil, se pa priporočam. ... vedno se da še kaj dodatno zakomplicirati

lp, Matej

[gcn64]

Matej, lepo napreduješ
Meni je sicer vso to programje španska vas, ampak vedno z veseljem pogledam v to temo

..._Borsig_ pa je pomoje mislil rešitev, ki jo je @duro omenil tukaj:

http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.p ... 9&start=15

[matejmm]

Dodalava zaključnega modula

Ko je bil celotni tir na zaključnem modulu položen sem se lotil bolj "kozmetičnih" dodelav. Najprej sem s sivo barvo pobarval pluto.


Preostanek zgornje površine modula sem pobarval z zeleno in modul je že izgledal popolnoma drugače.


Pragove iz FR4 na zaključku modula sem prekril s črno barvo.


Nato je sledil prvi preizkus Airbrusha, ki sem ga v ta namen nabavil v Lidlu. Ker nisem imel primerne barve, sem kar iz osnovnih barv zmešal rjavo barvo.
Groba receptura bi bila nekako sledeča:
- 6 enot rdeče,
- 1 enota zelene,
- 2 enoti rumene,
- 1 enota črne...


Mogoče vse skupaj povleče malce preveč na rdeče in manjka malo črne, a načeloma sem bil z rezultatom kar zadovoljen (sploh za prvič).


Sledilo je moje prvo polaganje tolčenca (Woodland Scenics, Medium Light Gray) po katerem so šele do izraza prišli rezkani pragovi iz FR4.


Polaganje tolčenca je potekalo v več etapah, a počasi se daleč (na drugo stran modula) pride.


Ker se barva za tire skoraj nič ni prijela na pragove (verjetno bi bilo potrebno nanesti več slojev) sem pragove še dodatno nekoliko pobarval z rjavo barvo. Desna polovica je že nanešena rjava barva, leva pa še ne. Naslednjič bom pragove barval pred polaganjem balasta.


Končni pogled na prehod med moduloma. Le res pozorno oko opazi razliko med originalnimi in pragovi domače izdelave.


Tudi zaključek tira je dobil preobleko iz rjave barve, ki pa dopušča še kar nekaj prostora za izboljšavo.