Diorama 1960a

[volkun]

Ok
hvala za namig Goran. Ja vsekakor je Weinert zanesljiva firma in se bom raje kar na njih obrnil, kot pa sam stružil
Mislim da bo RP25 kar ustrezen.

lp, Vojko

[volkun]

Takole pa zgleda textovna oblika Prometne knjige, ki jo vsako leto na novo sestavim (dopolnim, brišem, spreminjam, ipd). Torej je letos sestavljena že tretja (3.) izdaja Prometne knjige, v tiskani velikosti A4.

PROMETNA KNJIGA 2017
- PROMETNI PREDPISI
- ŽELEZNIŠKI VOZNI PARK
- RANŽIRNA POSTAJA
- ž.p. KRNICA in DEPO
- KOVINARSKI OBRAT
- TRANSPORTNI KARTON
- OPERATIVNI LIST

Prometna knjiga 2017 je v veljavi od 1. januarja 2017 do preklica, ali izdaje nove knjige.

Vsebina Prometne knjige je namenjena osebju,ki upravljajo maketo:
- Vlakovni odpravnik (vodja programa in operativnosti makete)
- Vlakovodje, torej osebe, ki vozijo vlake na maketi
- Nakladači in razkladači (skrbijo za pretovarjanje blaga)

Splošni predpisi
● Lokomotive in vagone na tire postavljamo samo na premikalni postaji (tiri: PT (6c), 6b, kjer je pač prosto.
● Lokomotivo JŽ xx-xxx na začetku vsake sezone / "šihta", odpeljemo na postajo Krnica, kjer bo opravljala službo premikalke, ustavimo jo na enem od tirov depoja (glej operativni list).
● Sestavljanje in razstavljanje vlakov izvajamo na vzhodnem segmentu (premikalna postaja), kjer so temu namenjeni tiri in kjer se vrši tudi nakladanje in razkladanje blaga na vagone. Ves tovor je zložen na tovorni ploščadi, ki se nahaja pod ploščo vzhodnega segmenta.
● Določeni tiri za sestavljanje in razstavljanje vlakov so tudi na ž.p. Krnica. Razkladanje in nakladanje blaga / tovora se vrši tudi na postaji Krnica, kot tudi na industrijskem tiru K.O.K.
● Izvozni signal IsA na postaji Krnica, stoji pred kretnico K6 in pokriva tir 1.1.
● Izvozni signal IsB na postaji Krnica, stoji pred kretnico K6 in pokriva tir 2.1.
● Zapornice pred predorom pokrivajo glavno progo in pogojujejo prevoz vlaka v katerokoli smer (za omogočen prevoz vlaka morajo biti zapornice spuščene)!

Prometna shema
- Tirna vozila
- Sestavljanje in razstavljanje vlakovnih garnitur
- Prevoz oseb in blaga (tovora)
- Nakladanje / razkladanje tovora na vagone
- Oskrba lokomotiv (depo)
- Oskrba vagonov (depo)
- Oskrba proge in naprav


PROMETNI PREDPISI
Časovni popravek
Na maketi je dejanski čas skrajšan (T=1:5). To pomeni, da ena ura traja 12 minut.

Hitrostne omejitve
Premikalna postaja . . . . . . 30 km/h
Odprta proga . . . . . . . . . . 80 km/h
Ž.p. Krnica . . . . . . . . . . . . 30 km/h
Depo . . . . . . . . . . . . . . . . 10 km/h
KOK. . . . . . . . . . . . . . . . . 30 km/h

Tabela preračunanih hitrosti;
10 km/h . . . . . . . . . . 0,19 m/min
40 km/h . . . . . . . . . . 0,76 m/min
50 km/h . . . . . . . . . . 0,95 m/min
60 km/h . . . . . . . . . . 1,14 m/min
80 km/h . . . . . . . . . . 1,53 m/min

ŽELEZNIŠKI VOZNI PARK
Potniški promet
● Vleko vršijo parne lokomotive:
- JŽ 154-004

● Dizelska vleka z lokomotivami:
- JŽ 643-025

● Potniški vagoni so dvoosni, II. razreda, vrste Bs in Baat.

Tovorni promet
● Za tovorni promet je namenjenih več parnih lokomotiv:
- JŽ 25-026
- JŽ 52-014 (premikalka; ranžirna postaja)
- JŽ 52-017 (premikalka; ž.p. Krnica – KOK)
- JŽ 53-019
- JŽ 53-021
- JŽ 154-004

● Dizelska vleka tovornih vlakov z lokomotivami:
- JŽ 643-025
- JŽ 643-042

Trenutno je operativna ena lokomotiva; JŽ 643-025

● Tovorni vagoni so zaprti, odprti z visoko stranico, odprti z nizko stranico, ploščniki, cisterne.
Na vagonih JŽ-Gdvg menjati kolesa z nižjim vencem (RP25)!

Službeni vagoni
- Daa JŽ 507993-19014-3 (prtljažni vagon)
- Pw 368 / JŽ 368 (poštni vagon


OZNAČEVANJE VLAKOV
100 … potniški
200 … tovorni
št. lok … strojni vlak
Začetna številka je npr.: 101 in nadaljuje z naslednjo enico, ne glede na smer vožnje
Strojni vlak – celotna (samo) številka lokomotive

Številka vlaka se ponovi, kadar se le ta vrača v svojo izhodiščno točko.

Legenda:
slv … službeni vagon
PTT … poštni vagon
ztv … zaprt tovorni vagon
otv … odprt tovorni vagon
ctv … vagon cisterna
ptv … ploščnik
Bs, Baat … potniški vagoni II. razreda
Daa … prtljažni vagon

Vsebnost tovora za določeno vrsto vagonov:
ztv … papir, palete, droben material, prehrambeni artikli, gospodinjski aparati, pohištvo, droben gradbeni material, steklo, plastika, manjši zaboji

otv … palete z materialom, turbine, kovinske cevi, kovinski profili, pločevina, pesek, premog, hlodovina, deske, sodi z mazivom, barve, ostali težki tovori

ctv … voda, tekoča kuriva, strojno olje, nafta, benzin, plin, odpadna maziva

ptv … kovinske cevi in profili, hlodovina


PROMETNE LISTINE
Na desni steni – vzhodni, je list z narisano tirno situacijo (A3). Prav tako je na nasprotni strani, torej zahodni.

Progovni parametri
To je tabela s seznamom posameznih progovnih odsekov, njihovih dolžin, kapacitete in ostalih podrobnosti.

Transportni karton
Opisuje vrsto blaga, količino (število vagonov), oznako vlaka s katerim bomo blago prevažali in začetno ter končno postajo blaga.
Vsebuje tudi vse potrebne podatke o sestavi vlaka in vrsti tovora (velikost A5, pokončno).
Kartoni potniških vlakov so označeni z zeleno glavo (kartoni št. 51 do št. 60).
Kartoni tovornih vlakov so z belo glavo (kartoni od št. 1 do št. 30).

Operativni listi
Ključ (vožnja po grafikonu):
1. utirjanje lokomotive
2. utirjanje vagonov
3. sestavljanje vlakovnih garnitur
4. nakladanje materiala na vagone
5. vožnja vlaka do ciljne postaje
6. razstavljanje vlaka
7. odklop vagonov / raztovarjanje materiala

Opomba:
Nakladanje / razkladanje vagonov traja cca. 1 min. / vagon (vožnja po grafikonu)

- Prvi operativni odsek - Ranžirna postaja
- Drugi operativni odsek - ž.p. Krnica in Kovinarski obrat
- Opisuje posamezne vlakovne premike in opravila in vozni red, kot tudi nakladanje in razkladanje tovora.


LOKOMOTIVSKI PROMET
Vsako lokomotivo postavimo na vpeljevalni tir (tir PT ali tir 2b; kateri je prost) in od tu odpelje na tir, ki je določen v operativnem listu. Lokomotive obračamo na ročni okretnici, v depoju!


POTNIŠKI PROMET
Potniški vlak vozi z ranžirne postaje proti ž.p. Krnica vsakih 24 minut. Na postaji stoji 4 minute nakar odpelje v smeri proti premikalni postaji.
- vmesni čas (prvi potniški vlak odpelje ob 00.36.00).


BLAGOVNI PROMET
Poteka v različne smeri:
● ranžirna postaja > ž.p. Krnica + depo
● ranžirna postaja > Kovinarski obrat
● ž.p. Krnica > ranžirna postaja
● Kovinarski obrat > ranžirna postaja
● ž.p. Krnica > Kovinarski obrat
● Kovinarski obrat > ž.p. Krnica

Odprema
- Krnica: leseni zaboji (prazni / polni), hlodovina, odpadna olja in maziva, poštne storitve
- Oskrba lokomotiv (depo): odpadki iz čistilnega jaška in bazena za lokomotivske pepelnike
- K.O.K.: izdelki iz kovinskih profilov, turbine, palete naložene z materialom in konstrukcijami, leseni zaboji z materialom

Doprema
- Krnica: prehrambeni artikli, zaboji z raznim drobnim potrošnim materialom, pohištvo, kuriva in goriva (nafta, benzin, plin), steklo (okna, vrata),gradbeni material (cement, kvadri, zidaki, strešniki, izolacijski materiali, …) izredne večje blagovne pošiljke, pesek, premog, poštne storitve
- Oskrba lokomotiv (depo): gorivo za kompresorje, premog, pesek, maziva in rezervni deli za lok. in vag.
- K.O.K.: pločevina, razni kovinski profili, turbine, leseni zaboji z drobnim materialom, palete, deske, pesek, premog, maziva, barve za kovino

Moram omeniti, da sestava Prometne knjige za maketo, ki vsaj delno zajema prometno logiko, vzame kar nekaj časa

lp, Vojko

[miranzor]

Zdravo, Vojko!

Všeč mi je tako načrten in organiziran pristop. Zelo zanimivo in tako tudi točno določiš uporabo voznega parka kot tudi "infrastrukture". Zanimivo!

Moram omeniti, da sestava Prometne knjige za maketo, ki vsaj delno zajema prometno logiko, vzame kar nekaj časa

To ti prav rad verjamem in občudujem tvojo vztrajnost in potrpežljivost pri tem ustvarjanju!

[volkun]

Hi, Miran, odgovarjam malce pozno, služba pač....
Ja mislim da je pri odprti progi potrebno imeti nek načrt, po katerem se bo odvijal železniški promet. Sicer smo pred leti že vozili vlake tudi po grafikonu: zelo zanimivo in razburljivo, predvsem pa se je potrebno držati ure, ki je določena za vsak vlakovni premik na maketi. Mislim, da je bilo to na jeseniški maketi, ko je bila še v starem prostoru....

Zaenkrat bom (bomo) vozil vlake na diorami 1960a le po načrtu Prometne knjige, kasneje pa bo pripravljena tudi kakšna sezona z grafikonom.
Za prevoz materiala sem pripravil tudi posebno tabelo, kdaj in koliko, ter kam. Zelo pomembno, da ne pride do nasičenosti z enimi in istimi artikli na istem mestu.
Skratka dela okrog železniške makete nikdar ne zmanjka in ko sem službeno v tujini, imam čas prav za tovrstno "delo"

lp, Vojko

[volkun]

... so dnevi, ko imamo željo nekaj napraviti na železniški maketi, pa ne gre ...
Prav v takih dneh sem sedaj jaz! Bi, pa ne bi, kar smešno se mi zdi, ko sedim ob diorami 1960a in gledam, pa sploh ne vem, česa bi se lotil
Dela je ogromno in sem le nekako s težavo segel po hribu s predorom, ki je šele v polovični fazi dokončanja. Torej sem pripravil modelirno maso BUSH #7590, ki sem jo kupil že pred leti. Sem izredno zadovoljen s to maso, ki je izredno lahka, podobna papirni kaši in meša se z vodo 1:1 ter z lahkoto obdeluje - kot zelo mehak les, kar z nožem ali finim smirkovim papirjem! Po nanosu jo lahko oblikujem še tri do štiri ure. Slaba stran je edino ta, da se suši vsaj 24 ur, še bolje, če pustimo maso pri miru dva dni. Takrat je tudi pripravljena za popolno obdelavo. Torej sem hrib predora premazal z maso, kot prikazuje slika:


Še pogled z zadnje - vzhodne strani na predor:


Naslednji dan sem najprej namestil vhodni portal v predor. Lepljen je z mizarskim lepilom Mekol in utrjen z bucikami. Notranjost predora je še pokitana s kitom za les Belinka.


Ko bo vse popolnoma suho, sledi še fina obdelava pokrajine in notranjosti predora ter seveda barvanje, nanos reliefnih posipov in pogozditev...


lp, Vojko

[volkun]

po dolgem času spet ob diorami 1960a
In kar nekaj časa bo na voljo za delo; volja je, načrt dela tudi, tako.... najprej se naspim, jutri pa na "udarniško"...
Tudi nekaj novih pridobitev je na "mizi" :
Lokomotiva Fleischmann / BR 91.1250, ki bo predelana v JŽ 154-005, trenutno je opremljena z dekoderjem za DCC vožnjo, brez zvoka, glej spodnjo sliko.


Prispeli so tudi podtalni pogoni za kretnice MBT-MP1 z dvema vrstama jeklenih vzvodov (6 kosov, najprej za zahodni segment)


Nabavil sem še komplet izdelanih dreves in borovcev višine od 13,5 do 15 cm, izdelovalca Busch:


In seveda nova kretnica, ki sem jo po nerodnosti polomil. Materiala dovolj za ves teden.

lp, Vojko

[miranzor]

Čestitke za novo pridobitev!

Enako lok imam tudi sam, le da je še analogna in čaka na vgradnjo.

Veliko užitka pri nadaljevanju dela!

[volkun]

@Miran...
Sem preskusil vožnjo hlapona BR 91. in sem zelo zadovoljen: lepo teče, ima odjem z večih koles, kar omogoča nemoteno vožnjo preko kretnic (bom pa še kasneje videl, kako bo šlo preko trojne kretnice). Skratka okretna mašinca in mislim, da bo na diorami 1960a še ena malce kasneje (154-004)
Sicer pa sem imel obilico dela s pripravo tirne trase: ponovno provizorično polaganje nadaljevalnih tirov in obris njihovega položaja, spodnja slika


In nadaljevanje proti kretnici v zavoju:


Leplenje podlage progovnega odseka do kretnice (K6) v zavoju:


Brušenje naklona tirne grede. Torej pluto enostavno ravno odrežem in jo, ko je že pritrjena na podlago, enostavno pod kotom 45 stopinj pobrusim z grobim smirkovim papirjem (naklon grede):


Odstranil sem tudi pluto, med zadnjim postajnim tirom in odprto progo, ki bo tekla v spodnjem delu slike. Tako bo med obema progama "dolinski del":


Spodnja slika prikazuje že "grundirano tirno podlago", ki nadaljuje proti predoru:

[volkun]

Nato sem pripravil še pluto za progovni odsek od kretnice v zavoju vse do predora in v njem do konca zahodnega segmenta. Istočasno pa sem prilepil še košček plute nad vodni prepust in še pluta za traso ceste, ki prihaja od Kovinarskega obrata navzdol proti progi in čez njo, do roba makete:


Takole zgleda tirna greda v predoru (je malce zožana):


Malce bolje viden tloris tirne grede do predora in skozenj:


Poskusno položen tir v predor in poskusna vožnja skozenj....


In ob koncu dneva še leplenje manjkajočih železniških tramov (pač zaradi spajanja tirov sem skrajne tramove odstranil). Proga je v zavojih in to pomeni različne dolžine notranje in zunanje tirnice: Posledično je enkrat prag "prekratek" drugič pa "predolg".... Torej sem enostavno odstranil skrajna dva pragova . In jih namestil, ko je bila proga že pritrjena na tirno podlago, kar je na sliki vidno, kot bele "packe" (to je namreč razredčeno belo mizarsko lepilo z dodatkom vode in kapljicami ceta:


Jutri, ko bo lepilo suho, belih pack ne bo več.....

lp, Vojko

[volkun]

In še pomembna zadeva: spajanje vzhodnega in zahodnega segmenta!
Les se obnaša precej po svoje... kljub temu, da je osnovna plošča diorame debela 12 mm, se vseeno malce horizontalno uvije, torej bo potrebno zagotoviti ravninski prehod med obema segmentoma - proga je med obema segmentoma namreč fizično ločena!
V ta namen sem uporabil aluminjasti ploščici debeline 3 mm in z dimenzijami 75 x 20 mm, ki bosta vsaka na enem kraju segmenta. Za pritrditev služijo vijaki M6 z vgreznjeno glavo, širokimi podložkami in maticami (spodnja slika).


Nadejam se dobrega rezultata te rešitve, sicer pa bom plošči po potrebi menjal za debelejši ali pa drug, močnejši kovinski material.
Diorame ne bom razstavljal vsak dan ali vsak mesec, pač pa samo po potrebi, predelave ali dogradnje....

lp, Vojko

[duro]

Zdravo Vojko,

lepo je videt napredek! Ker si začel s polaganjem tirov, razmisli, če želiš ponazoriti tudi dvojen pragove, ki so bili tipični za obdobje v katerem bo tvoja maketa.
Dvojni prag je bil tam kjer so se stikale tirnice, saj jih včasih niso varili.
To je detajl, ki ga marsikdo pozabi/zanemari, je pa res karakterističen.

Sicer sem sam na klubski maketi odstranjeval tudi vse končne pragove na Roco kretnicah, saj imajo "grdo" povezavo z drugim pragom. Manjkajoči prag sem nadomestil z enim iz flexa, kjer sem porezal imitacijo pritrdilnih vijakov.

Pa še nasvet glede lepljenja tirov, Neostik je veliko boljši, saj ne prenaša zvoka na podlago. Lepilo za les postane trdo in prenaša vse zvoke, kljub pluti.

lp,matej

[volkun]

@ duro ....
Tirnice so lepljene z neostikom, le tisti manjkajoči pragovi so "pobeljeni" z Mekolom
Enako tehniko umeščanja pragov uporabljam tudi sam, kot si jo že opisal in se odlično obnese. Vsi, no skoraj vsi (95%) tirov na diorami je flexi!.
Sem že namestil nekaj dvojnih pragov, vendar moram glede na kilometrske kamne to bolj smiselno razporediti, sicer bodo pregosto položeni.
Na diorami so (bodo!) kilometrski kamni položeni različno in sicer:
na postaji Krnica in ranžirni postaji, ter industrijskem tiru: 810 mm = 0,2 km
odprta proga: 810 mm = 2,0 km
Torej je razdalja med kilometrskimi kamni vedno enaka, le dejanska vrednost (označba na kamnu) se spremeni, glede na progo.
Tako dobi celotna dolžina proge smiselno "kilometrsko dolžino", kar znese v preračunani vrednosti in po kamnitih označbah točno 16,75 km.

In še lociranje ločnice, kjer sem si pomagal z dvema vagonoma. S črno debelješo črto je označen položaj ločnice:


lp, Vojko

[Peter 5]

Zdravo!
Ločnica leži tam, kjer se tira približata toliko, da je oddaljenost njunih središčnic 3500 mm. To pravilo je veljalo pri JŽ in najbrž velja tudi pri SŽ, pa še kje. Za merilo H0 je to (zaokroženo) 40 mm.

V kolikor bi želel na fleksibilnih tirnicah prikazati, kot da so tiri narejeni iz krajših, z vijaki spetih tirnic, navajam standardne dolžine: po 2. sv. vojni so te bile 20, 22, 25 in 30 m, pred njo pa tudi 15 in 18m. Stike (navidezne) lahko prikažeš z zarezo v glavi
tirnice, od zunaj pa ob teh mestih prilepiš imitacije tirničnih spojk (Trakci tankega kartona ali plastike na zunanji in notranji strani tirničnega stika).

V Evropi so bili v tiru tirnični stiki levo in desno poravnani, v ZDA pa so izmenično premaknjeni za polovico dolžine tirnice.

LP - Peter

[volkun]

@ Peter 5 ....
Ok in hvala za uporabne podatke o dolžini tirov, vem da so danes dolgi okoli 60 m. Sem hvaležen za podatke iz zgodovine, ki mi bodo zagotovo prav prišli. Odločil pa sem se, da bodo dvojni pragovi ("štukani tiri") samo na odprti progi.
Ločnice: eno je teorija - praksa (1:1), drugo je maketa (1:87). Torej kompromisi, saj je diorama 1960a prostorsko zelo omejena... njena največja širina zahodnega segmenta, ki ga sedaj gradim, je samo 52 cm in dolžina 244 cm
In vsled tega se seveda sploh ne bom obremenjeval z Exact 1:87, saj je to praktično nemogoče na tako majhni površini.
Še nekaj slikc poskusne vožnje po novonastali tirni situaciji, pred barvanjem - staranjem tirov.
Lokomotiva na prvem tiru, ob nakladalni rampi:


JŽ vagoni Gdvg priključeni za lokomotivo in dva na tiru, ki pelje do bodoče okretnice:


Še montirana letev X2 s priključnimi sponkami, veznimi mostiči in številčnimi oznakami sponk. Pritrjeno pod osnovno ploščo:


lp, Vojko

[volkun]

Še izvrtine za mehanizme obeh signalov (IsA in IsB), ter izreza v tirni podlagi - pluti, kamor sedejo "nosilne plošče" signalnih drogov. Izreza sta vidna nad luknjama! Premer izvrtin znaša 13 mm.