Diorama 1960a

[volkun]

Barvni pigmenti....
Kar dosti različnih tehnik je, s katerimi lahko doma narejene pigmente nadomestimo dražje, kupljene. Jaz se poslužujem tehnike mletja barvnih kred, katerih barve temeljijo na "osnovnih naravnih barvah". Torej uporabljam trde pastele (krede), ki jih ustrezno mešam med sabo, da dobim želeno nianso barve. Škatla z 12-imi kredami stane v knigarni ali bolje založeni papirnici 12 euro, kar se mi ne zdi pretirano. Za mletje kred uporabljam kavni mlinček; spodnja slika:


S poskušanjem sem si tudi napravil tabelo mešanja barv in sicer v delih ne v odstotkih. Vsako kredo razdelim v 10 enakih delčkov in tako laže z mešanjem dobim nianso, ki jo potrebujem. Na spodnji sliki je primer močno rdeče rje:


Naslednja slika pa prikazuje močvirnato zemljo....


Količinsko si namešam 20 ml pigmenta, kar zadostuje za kar precejšno površino, saj to je le pigment in ne osnovna barva! Pomembna je tudi granulacija, ki jo določim z trajanjem mletja in tudi - predvsem - z tresenjem mlinčka . Ne moreš verjet, ampak tako je pokazala praksa. Pigmente redčim (kadar je potrebno) z belim špiritom (tudi imenovanim terpentin). Nekatere pigmente mešam tudi s tovarniškimi pripravki in z naravnim materialom, ki ga zbiram v okolju - naravi:


Za staranje uporabljam tudi cigaretni pepel, ki ga skrbno izberem iz ženinega pepelnika. Dobra lastnost tega pepela je, da je masten, torej lahko oprijemljiv - lepljiv. In prav lepo se da razpacati, razmazati, zavleči in mešati s komerkoli in kjerkoli.

Toliko o mojih izkušnjah s pigmenti. Pa drugič, ko bo stvar tako daleč, več o tem.

lp, Vojko

[miranzor]

Vojko,

hvala za izčrpen odgovor, z uporabnimi idejami! Idejo s pigmenti bom prav gotovo preizkusil!

[volkun]

... prazniki so pred vrati, jaz pa zopet doma! Kar nekaj stvari se je med tem "pripetilo", pošta ne miruje:
- prispel toroidni transformator za napajnje kretnic, signalov, razsvetljave in ostalega "orodja" na maketi
- prispel zaprt tovorni vagon Gdvg
- prispel nov prenosnik, ker mi je stari popolnoma "crknil" (odlomil se je "pant" ....

Torej toroidni transformator bo seveda nameščen pod osnovno ploščo, kot vsa ostala elektronska oprema makete, slika 52:


In poslastica; JŽ tovorni vagon z drsnimi vrati, ki se seveda odpirajo! Izdelava odlična, presenetljivo veliko detajlov, kovinska kolesa, zelo dobre oznake, barva ok in tudi streha je obarvana smiselno (ni divje svetleča, kot pti veliko modelih). Skratka z modelom sem zelo zadovoljen in cena 39 euro se mi zdi zelo solidna za tako kvaliteten model. Trenutno je to edini, ki ga premorem, te vrste , vendar se bo našel zagotovo še kak te vrste!
Sledi nekaj slikc vagona...
Pakiran je v lično in pregledno škatlo, ki mnam postreže z osnovnimi podatki:






Vagon je še v notranji embalaži iz mehke plastike in opremljen še s klasičnima spenjačama, ki lepo sedeta v normiran jašek - glavo za spenjače.


Lepo detajlirano podvozje:


Viden jašek za spenjačo


Bočni pogled na vagon:


... še z odprtimi drsnimi vrati:


In za konec še črno-bela fotografija, kot se spodobi za epoho III:


lp, Vojko

[miranzor]

Zdravo, Vojko!

Čestitke za vse pridobitve, še posebej za vagon, ki je videti zares dobro!
Če bo vse po sreči, bo po praznikih obogatil tudi moj vozni park!

Ali boš pogon kretnic in razsvetljavo obesil na skupen izvor napetosti? Jaz bi ju raje napajal ločeno, neodvisno in tako preprečil nihanje napetosti ob vklapljanju močnejših porabnikov. Predvsem na razsvetljavi se to pozna kot utripanje ob vklopu npr. kretničnega pogona. To sicer govorim po svojih občutkih, tako da mi naj poznavalci s področja elektrike in elektronike ne zamerijo preveč, če sem izluščil kakšno bučko!

[volkun]

Hi Miran
Toroidni transformator ima karakteristike:
sekundarna napetost = 15 VDC
izhodna moč = 80 VA
iz tega sledi tokovna obremenite > 5 A
Pred nabavo transformatorja sem opravil izračun:
- na maketi bo 6 svetilk in če vse istočasno svetijo, to pomeni cca. 200 mA
- oba izvozna signala porabita skupaj 1.400 mA
- električne zapornice potrebujejo za odpiranje / zapiranje 700 mA
- 16 kretnic, ki so na maketi, ne bo obratovalo istočasno, pa recimo, da lahko istočasno vklapljam največ dve (dve roki) ali eventuelno tri (kadar bo pri vožnji sodeloval še kdo drug), to znese 450 mA
Skupaj torej 2. 750 mA in zaokrožimo navzgor = 3.000 mA = 3A!
To pa je že spodobna tokovna poraba. Vseeno imam v transformatorju še več, kot 2 A rezerve. Ni straha za nihanja napetosti, posledično toka

Tudi sam bom zbirko JŽ Gdvg vagonov še razširil, tako da bo spodobna garniturica....

lp, Vojko

[volkun]

In še nekaj konkretnih opravil, ki so me že dalj časa "gnjavila" ....
Še enkrat sem prekital ozadje in ga nato z grobim smirkovim papirjem zgladil. Sledilo je sesanje obruškov in "pranje" ozadja z vlažno krpo. Le tako bo površina dovolj čista za nanos barve, ki se ne sme svaljkat.


Za barvo sem izbral malce nenavadno kombinacijo (bomo videli čez nekaj dni, ko bo popolnoma suho, kako je uspelo): za osnovo sem izbral belo Jupol zidno barvo z lastnostjo močnega prekrivanja (vrsta barve Gold / 2 litra). Za modrino neba sem uporabil dodatek za barve Dipi, v modri niansi, slika 54:


Najprej sem ozadje z valjčkom prepleskal z samo belo barvo, ki sem jo z malo vode dobro premešal v večji plastični posodo:


Čez približno pol ure, ko še barva ni bila povsem suha sem pripravil zeloooooo svetlo modro barvo (nebesno modro). Vso površino sem prebarval z valjčkom in prav tako čez približno pol ure pripravil manjšo količino gostejše bele barve za ponazoritev rahlih oblakov na nebu, slika 60:


Prav rezultat bo viden šele jutri, ko bo oplesk popolnoma suh. Torej držimo pesti, da ta kombinacija na lesu uspe

lp, Vojko

[yyure]

Ja zna biti zanimivo, jaz sem se sam namatral, ko sem redčil jupol in risal doma z dipi odtenki po steni, šele ko je zares suho suho vidiš kje si! Ker je med mokro in suho barvo ogromna razlika.
Želim ti da ti uspe kar se da dobro. Pri meni ni bilo tako zelo pomembno kakšni odtenki bodo po sušenju.

[volkun]

@ yyure .....
Ja danes (naslednji dan, po barvanju), je stvar precej drugačna: vidi se tudi rahla belina oblakov v ozadju in mislim, da sem "zadel" v modrini ozadja; bolj, ko gledam skozi okno v nebo, večja je podobnost
Sicer pa je ozadje na moji diorami narisano na vezano ploščo in ne na zadnjo steno. Mislim pa, da ni velike razlike med steno in lesom, če je le ta ustrezno pripravljen ...

Danes nadaljujem z "gradbenimi" deli v kotu makete, kjer bodo stali obrati K.O.K. (kovinarski obrat Krnica). To pa zato, da lahko po oblikovanju platoja dokončam ozadje. Prav tako bom storil še na povsem južnem koncu, kjer bo manjša vzpetina in rampa za nalaganje / razlaganje vagonov na postaji Krnica. Za plato sem uporabil zelo hvaležen material za obdelavo in nas maketarje: styrodur, debeline 20 mm! Z olfa nožem sem odrezal pravokotnik velikosti 60 x 56 cm in nanj iz tlorisa 1:1, ki ga imam vedno pri roki, skopiral linije izreza, slika 61


Sledilo je odelovanje izrezane plošče z olfo in smirkovim papirjem grobe granulacije, saj le ta posname gost material! Zrisal sem še traso ceste in jo ustrezno postopoma spustil do nivoja +4 (kar pomeni 4 mm nad osnovno ploščo, kolikor je debelina tirne grede - pluta), slika 62:


Nakladalna rampa, tik ob poslopju tovorne postaje, ima proti progi škarpo iz naravnega kamna (imitacija Faller 170864) ki je v višino odrezana natančno 22 mm. Tako bo ob postavljenem vagonu poleg rampe le ta izravnana z platojem vagona. Seveda bo kasneje "škarpa" ustrezno barvno obdelana in postarana:


Če hočem dokončati ozadje diorame, moram napraviti še hrib, pod katerim je železniški predor. Portal predora je ponazorjen z imenitno imitacijo proizvajalca Noch #58247, glej naslednjo sliko:

Na zgornji sliki je tudi malce bolje vidno ozadje, ki pa še ni povsem dokončano.

Ker je originalen portal precej obsežen sem si pri oblikovanju in predelavi spet pomagal s tlorisom 1:1. Tako sem lahko točno zarisal položaj portala in točke ožanja stene portala. Ostala sta dva konca stene, ki jo bom s pridom uporabil, kot opore na južni strani predora:


Moral sem še točno zarisati simetralo glavne proge, ki poteka vzporedno s predorom. Kako bo to zgledalo na maketi, pa prikazuje spodnja slika:


To bo za ta vikend dovolj, nadaljujem pa naslednji teden, da izkoristim proste dni...
lp, Vojko

[volkun]

... tretji dan po barvanju ozadja: slika je malce drugačna, kot pri sveži barvi. In z izgledom ovalnegega dela ozadja nisem zadovoljen; preveč so vidne sledi kitanja in brušenja - barva pač ne prekrije večjih neravnin. Če želim oval popolnoma zgladiti, bo potrebno nekaj urno "glancanje" s smirkovim papirjem, kar pa mi seveda ni
Malce tuhtanja in sem našel sledečo rešitev: oval bom prekril z šeleshamer papirjem, ki ga bom ustrezno obrezal. Izgled obloge je na spodnji sliki:

Je pa zadeva malce vprašljiva, kako bo, ko se bo papir zmočil - grbančanje...?
Oblogo sem prilepil z Mekol lepilom in pustil nekaj ur, da se lepilo popolnoma posuši.

Med tem sem se lotil še južnega hriba, poleg postajnega poslopja. Kot že rečeno, sem uporabil styrodur debeline 20 mm. To posledično pomeni, da bodo izohipse / plastnice, s korakom 20 mm ena nad drugo.
Najprej sem seveda na prosojni paipr (paus) prekopiral del načrta, ki zajema hrib, dovozno cesto in nakladalno rampo, slika 73:


Nato z mehkim svinčnikom prek prosojnice položene na styrodur, močno zarišem po linijah načrta in s tem napravim vdolbine v styrodur. Odstranim prosojnico in žlebaste vdolbine poudarim spet z mehkim svinčnikom, da so bolje vidne pri rezanju / oblikovanju. Rdeča črtkana linija prikazuje pomožno črto, po kateri najprej izrežem ploščo in šele nato z olfo režem po notranjih grafitnih linjiha, spodnja slika:


Na tak način narišem in izrežem ter grobo oblikujem (z olfo) vse tri plastnice. Sedaj bodo plastnice nosile dejanske "kote", ali višine nad osnovno ploščo, slika 69. Upoštevati je treba še debelino podloge - 4 mm pluta.


Poskusno sestavim plastnice, preverim pravokotnost in naleg ene na drugo:


Nato plastnice namažem z lepilom in jih pripravim za spajanje med sabo.


Čez približno 15 minut plastnice naložim eno na drugo ijh spojim še z bucikami in obtežim:


Obloga ovala ozadja je suha! Sledi prvi premaz z gosto prekrivno barvo Jupol. In v pričakovanju .....

lp, Vojko

[volkun]

Še nekaj časa je pred spanjem in pripravim vse potrebno za hrib na severu, pod katerim bo speljan železniški predor. S pomočjo načrta 1:1 na osnovno ploščo spet zrišem simetralo proge v predoru in vzporedne glavne proge , ki poteka zunaj, poleg predora (spodnja slika).


Izmerim razdaljo od vhoda v predor, do izhoda iz njega. Odločim se za 5 (pet) vmesnih pomožnih kulis, ki bodo podpirale hrib nad predorom in nosile tunelsko cev. Vse potrebne pozicije točno zrišem na osnovno ploščo, kot kaže naslednja slika:


Za izdelavo pomožnih predorskih kulis potrebujem šablono, v obliki tunelskega portala. Narišem jo na 5 mm IZO-FLOOR ploščo in izrežem z olfa nožem:


Na 20 mm styrodur narišem s šablono portal in po pozicijah na osnovni plošči določim širino kulise (višine vseh 5 kulis so enake šabloni). Tako nastane 5 pomožnih kulis, ki jih začasno postavim na dioramo:


Za primerjavo končnega izgleda, začasno namestim še vhod v tunel (portal) in dva oporna zidova na južno stran predora. Vse skupaj prikazuje spodnja slika...


To bi bilo zaenkrat okoli predora in hriba nad njim.

Med tem pa se je lepilo ki spaja južni hrib ob postaji, že tudi dobro posušil. Sledi fino oblikovanje in dodelava. S smirkovim papirjem napravim ustrezen naklon dovozne ceste na rampo in zgladim vse ostrine in neravnine samega hriba. Jutri pa hrib še "zaščitim" z Jupol belo barvo, saj bo tako pripravljen za nadaljno pleskanje in uporabo bolj agresivnih lepil.


Sedem ure intenzivnega dela je danes za mano in to bo povsem dovolj
Do naslednjič in seveda vesele praznike voščim, Vojko.

[miranzor]

Zdravo, Vojko!

Odlično napreduješ in videti je dobro!

...Je pa zadeva malce vprašljiva, kako bo, ko se bo papir zmočil - grbančanje...?

Sicer s tem nimam izkušenj pri izdelavi ozadja, toda na različnih tujih forumih sem zasledil, da maketarji papir ali tapeto prilepijo na stabilnejšo osnovo. Namesto šeleshamerja bi morda lahko uporabil sivi karton ali lepenko (ne vem, kateri od teh dveh izrazov se uporablja za kaj) debelina 1,5 ali 2 mm. Dodatno ga je mogoče stabilizirat in zaščitit pred vdorom vlage tudi z mat akrilnim sprejem. Sicer pa je odvisno od velikosti površine, ki jo nameravaš tako obdelati.

...Na 20 mm styrodur narišem s šablono portal in po pozicijah na osnovni plošči določim širino kulise (višine vseh 5 kulis so enake šabloni). Tako nastane 5 pomožnih kulis, ki jih začasno postavim na dioramo:

Kolikor je vidno iz slike, proga skozi tunel poteka v krivini. Glede na polmer krivine in glede na predvideno dolžino vagonov je potrebno upoštevati tudi svetli profil teh pomožnih kulis, ki morajo biti širše, čim manjši je polmer krivine. Natančnejše izmere in normativi so zabeleženi v NEM 103 (klikni za ogled!). Predlagam, da pred fiksiranjem na podlago preveriš stanje z vožnjo kompozicije v kateri naj bo tudi najdaljši vagon, ki ga imaš. Jaz sem namreč pri mojem poskusnem predoru to prezrl in naredil brez upoštevanja teh priporočil in sedaj skozi ta predor ne morem voziti daljših štiri osnih vagonov, ker s sredinskim delom stranic podrsajo po steni predora.

Z zanimanjem čakam nadaljevanja!
Vesele praznike tudi tebi in tvojim bližnjim!

[volkun]

Hoj Miran .....
Tudi na moji diorami je kot (oval) iz debele osnove: 5 mm IZO-FLOOR plošča, kar sem objavil že prej v enem od prispevkov. Tako da je šeleshamer nalepljen na to 5 mm osnovo, kar seveda popolnoma zadostuje. Sem pa danes ponovno "barvno obdelal" ozadje; dodal več pigmenta, torej nebesne modrine in hkrati več beline samim oblakom na nebu. Pred objavo slike bom počakal, da se vse lepo posuši, kajti šele potem bo vidna realna barva. Oval v kotu ozadja diorame:

[volkun]

Miran hvala za opozorilo (krivinski profil predora)!
Ja bom seveda tudi sam še enkrat preveril notranji radij predora in dodal zahtevanih 12 mm po grupi B (tirna vozila do dolžine 278 mm. Daljših lokomotiv in vagonov tako ne bo na diorami 1960a.
Moram priznati, da sem na to pomembno točko povsem pozabil Delovna vnema pač in spet: več glav, več ve!
Takoj jutri zjutraj napravim nove izmere notranjih izrezov pomožnih kulis in popravim zadevo.
Hvala še enkrat in pozdrav, Vojko.

[volkun]

Še nekaj časa je v teh zadnjih dneh za delo na, ob in pod maketo .....
Pred namestitvijo hriba na južnem delu vzhodnega segmenta sem pritrdil obod makete iz 4 mm vezane plošče, ga prilepil, dvakrat privijačil in spodaj utrdil še s kovinskim kotnikom. Barvanje oboda bom opravil, ko bodo vse stranice oboda pritrjene na segment.


Sledilo je leplenje hriba ob postaji Krnica in barvanje z belim Jupolom (pralnim). Robove hriba sem obarval z oker akrilno barvo, preden sem hrib prilepil na ploščo. Ko se je lepilo posušilo sem pritrdil še kamnito škarpo ob nakladalno rampo:


Enako sem postoril na seberni strani segmenta, kjer ke plato K.O.K.


Sledila je postavitev vhoda in izhoda predora, ter izmera "strehe" nad njim. Ta bo nosila hrib nad predorom in seveda vso rastje, ki bo pač tam.


Začasno sem namestil tudi zahodni portal predora in vse tri podporne zidove ob predoru, ki varujejo glavno progo ob zunanji strani predora. Istočasno sem začasno namestil še oba zidova vodnega prepusta in oblikoval začasno krivino glavne proge, ter izmeril gabarite od vseh objektov!


Simetrala tira je projicirana na osnovno ploščo in lahko se lotim izdelava hriba okoli in nad predorom. To je kar dolgotrajno delo, saj bo ob vhodu v predor strmina precejšna in tudi ob samem ozadju je. Torej malo prostora za oblikovanje reliefa....


Med tem ko se plastnice okoli in nad predorom sušijo, sem še obarval pluto, ki bo služila kot tirna podlaga (greda), v rjavo barvo. Barvo sem zmešal z belim Jupolom-Gold, in 70 ml akrilne rjave barve, ter dve kavni skodelici hladne vode. Zadeva se bo sušila prek noči. Kasneje sledi začasno polaganje tirov katerih dolžine sem po načrtu izmeril in jih razrezal. Tiri bodo med sabo spajkani(!), to omogoča edini zanesljiv spoj. Ko bodo tiri pritrjeni na podlago, bo le ta že obarvana in ves posip bo že imel osnovo (ki ponazarja zemljo).


Našel sem tudi ustrezne konzole, kot nosilca za ploščo, katera bo seveda lesena (VP 6 mm). Konzoli sta leseni in lepo krivljeni z dimenzijami 150 x 180 x 20 x 13 mm. Na ploščo bodo pritrjeni : napajalni sklop, toroidni trfo, trafo za napajnje centrale, glavne VS sponke in centrala z21.


Seveda mi je pri delu tokrat pomagal še vnuk in se da precej več postoriti, kadar je na voljo več rok


lp Vojko

[volkun]

Sklenil sem, da prebarvam ves relief in tirno podlago z rjavo barvo, ki bo osnova za kasnejši nanos ostalih barv in posipov. Še pred tem, moram narisati na ozadje horizont, ki bo zelene barve in bo ponazarjal oddaljeno gričevje in gozd.


Med tem, ko se barva suši, pripravim barvo za staranje tirnic: uporabim akrilno mešanico rjave in rdeče barve z dodatkom vode. Tirnice bom namreč postaral pred končnim leplenjem.


Začasno sem položil kretnice na točni položaj in med njimi izmeril razdaljo manjkajočie proge. Za vmesno progo-med kretnicami sem uporabil flexibilne tire dolžine 920 mm. Le te sem razrezal na ustrezne dolžine in jih vstavil med kretnice ter pospajkal. Poskusno sem tudi postaral tir 1a, ki je ob nakladalni rampi, spodnja slika.


Po enakem postopku sem vdelal vse tire med kretnicami na postaji, razen krivinske kretnice, ki bo zahtevala malce več časa in meritev.
Vsi tiri so med sabo spojeni in med kretnicama K1 ter K2 je poseben reducirni tir, ki ni prispajkan. Spodnja slika prikazuje začasno nameščene tire na postaji Krnica. odstopanje od končne pozicije je minimalno. Po taki tirni situaciji sem tudi opravil poskusno vožnjo z dizel lokomotivo JŽ 643-025 (DCC). Sledi še namestitev manjkajočih železniških pragov na mestih, kjer je proga med sabo spajkana.


Testna vožnja je potekla brez zapletov. Priključne točke za DCC napajanje proge bodo označene naslednjič. Prav tako luknje za vzvod električnega premika kretnic, napajnje razsvetlajve in napajanje pripadajočih tirov na in ob okretnici.

To bo za letos vse. Do konca leta ne napravim ničesar več, dovolj imam!