Diorama 1960a

[volkun]

hoj obema in hvala za spodbudo!
Miran; uporabljam akrilne barve Tamiya, Vallejo, Hobby Acryl. Osnovni nanosi barv (najmanj dva!) so z zračno pištolo, staram pa s čopiči, zobotrebci, vatiranimi palčkami, gobicami. V staranje so vključene akrilne barve, tuš in pigmenti. Za redčenje uporabljam vodo, Stelex za čiščenje šip, originalna redčila Tamiya, Revell, Trestors. Za napise uporabljam razne nalepke - dekale od statičnih plastičnih maket, Mikro dekale, letraset črke in številke, veliko pa napravim sam v PC in nato stiskam na samolepilno prozorno folijo. Končni prekrivni lak pa je sprej Testors.
Metod; dobro idejo si mi dal - to z venci. Bom poskusil odbrusit, če so vliti s kolesi. Če pa so stisnjeni pa lahko verjetno drugače rešim zadevo. Še enkrat hvala za idejo!

Potreboval sem dva dni, ne pretiranega dela (6 do 7 ur vsega skupaj), da sem "zrihtal" lokomotivo, kot je na sliki.
trenutno pa sem pri načrtovanju presipne postaje, ob koncu ozkotirne proge. Najprej prostoročna risba z nujnimi merami in projekcijami:



Nato pa še podroben načrt 1:1 (beri 1:87) :


In seveda, takoj jutri se lotim "štirice" in poskusim z venci . . .
lp

[volkun]

No, ozkotirna lokomotiva bo malce počakala na predelavo vencev, saj potekajo nujna gradbena dela na presipni postaji. Po načrtu sem razrezal letve 2 x 2 mm, pobrusil konce na ustrezne kote in napravil dva lesena "križa", kot morata biti - torej z izdolbenjem obeh polovic. Na tak način lepo sedeta skupaj in bo diagonalna vez dovolj trdna in močna:


Na zahodnem koncu veznega mostu sem določil točen položaj stebrov presipne postaje. Vsa bo namreč pritrjena na segment z ozkotino železnico, čeprav bo del presipnega žleba segal nad spodnjo ozkotirno progo, na zahodnem segmentu:


Finalizacija in sestavljanje delov ter leplenje nosilne konstrukcije:


Ko je lepilo prijelo, sem poskusno postavil konstrukcijo na maketo. Manjka še nosilno ogrodje za presipni žleb, ki je v delu - material je stiren, 1 x 1mm. Za primerjavo, na zgornjem tiru pod konstrukcijo, stoji tudi vagon prekucnik:


Sledi priprava strešne kritine, gradnja ogrodja za presipni žleb, barvanje in staranje.
lp

[saša]

Vojko pozdravljen.
Občudujem tvojo natančnost in inventivnost v samoizdelavi nekaterih dodatkov!
V mojem skoraj šestdestletnem ukvarjanju z modelno železnico, predvsem v merilu 1:87 (H0) sem se lotil mnogo stvari. Tako imam na maketi tudi del z H0e progo in prav takšno lokomotivo kot si jo ti prebarval (Georg) 3320-. Ker so tudi na moji maketi ostri ovinki in strmi vzponi sem podvozje predelal tako, da sem odstranil srednjo os in na sprednjo dodal zobnik, ki pri vzponih potuje po Fleischmannovi zobati letvi za N.
Sicer pa ima Roco med rezervnimi deli za parno lokomotivo 33238 rezervno os s pobranimi venci na kolesih 142900 za cenovno skupino 11, kar znese 6,80 Evrov (http://www.roco.cc/doc/et/1/de/8033238930.pdf) .

[/img]


Lep pozdrav in ostani na nogah,
Saša

P.S. Upam, da s tem uporabniku neprijaznim program, uspem odgovoriti

[saša]

Ker sem vstrajen, želim dodati še sliko:
http://shrani.si/f/Z/GK/3XXGXkAo/20201217212257.jpg

[volkun]

Hoj, @saša . . .
Ja hvala za spodbudne besede, ki samo še potrjujejo moje veselje do predelav in samogradenj. In seveda hvala za idejo in povezave do Roco artiklov. Še dobro, da se nisem spravil nad "štirico" in sem raje dokončal presipno postajo . S tem sem si gotovo prihranil zoprno delo - brušenje miniaturnih vencev. Si bom stvari podrobneje ogledal in potemtakem naročil os - kolesa, brez vencev! Bom si pa vsekakor pogledal še kako podrobnost s tvoje ozkotirne makete, če jih objavljaš na tem forumu?

Ampak, da nadaljujem . . . najprej sem moral izdelati še okvir, ki nosi presipno korito. Za to sem nameraval uporabiti stiren vendar; vse sem premetal in nič našel . Mislim, da je Miran nekoč omenil, da dopoldan pospravljamo, popoldan pa iščemo, kam smo dali. Skratka letvic iz stirena nisem našel in sem moral najti drugo rešitev. Smrekove letve je zelo nerodno po dolžini razpoloviti tako, da bi nastal profil 1 x 1 mm! Med materialom, ki je na zalogi, sem našel balso s profilom 2 x 1 mm. To bo pa šlo. precej pazljivosti je potrebno, predvsem kasneje pri glajenju oz. brušenju. In še za streho sem potreboval letve 0,5 x 0,5 mm. torej bo treba še te izdelati. To vzame precej časa, se pa splača - za pomiritev in osredotočenost in sploh nimam časa za aktualno nadaljevanko na TV, radiu in spletu, ki se po novem imenuje korona virus.
Torej je vse ogrodje presipne postaje izdelano, zlepljeno, brušeno in pripravljeno za prvi nanos barve z zračno pištolo. Za tovrstno barvanje uporabljam kartonsko škatlo, da barva ne prši povsod naokoli, kadar barvam večje površine. Barvam s pritiskom 1,7 do 1,9 bara. Ni pa nobenih težav, ker lahko na AB-ju uravnavam tako pritisk zraka, kot tudi količino barve.


Barva je suha in sledilo je pacanje in staranje in v prednje stebre sem namestil še dva zatiča (skrajšane bucke) za pritrditev na zgornji plato deponije peska. V noge sem ročno izvrtal 0,65 mm luknjici in vanju s sekundnim lepilom prilepil zatiča (glej rdeča ovala).


Iz 0,5 mm stirena sem izdela še korito s stranicami ni pokrovom, ter seveda tudi to ustrezno obarval s čopičem:


Še z druge strani, kjer je bolje vidna streha s slemenom in latami na kritini:


In s tretje strani:

[volkun]

Presipno postajo sem začasno anmestil na segmet, kjer bo stala, torej tik za remizo in pred koncem ozkotirne proge v deponiji peska.


Takole pa je videti s postaje Krnica in čez depo, kjer je v ospredju normalno tirna proga. Povsem na koncu spodaj, pa je ozkotirnica.


Ker je segment z ozkotirno progo premični, sem vso sceno z presipno postajo vgradil izključno na ta segment. Čeprav sega del ogrodja in presipno korito čez rob ozkotirnega segmenta, to ni moteče in je pri prestavljanju zelo praktično. Hkrati pa je s tem manj možnosti da bi karkoli poškodoval pri nasajnju segmenta na vodila, ker so vsi objekti v celoti na enem samem - svojem segmentu . V ozadju je viden zahodni segment, na katerega se naslanja tu prikazana scena - presipna postaja:

[yyure]

Občudujem delo in ideje, še bolj pa organiziranost in končno izvedbo... marsikaj se da naučiti in izvedeti v tej temi.
Hvala!

[volkun]

hi yyure . . .
sem vesel pohvalnih besed in seveda še bolj, če je kak moj prispevek uporaben, tako ali drugače. Po nekaj mesečnem maketarskem zatišju me spet ima in ustvarjam naprej. Sem imel v načrtu letos gradbeno končati maketo - dioramo, pa zgleda ne bo šlo, čeprav je še celih 288 ur do konca leta . In se bo zavleklo v naslednje leto, čeprav ni ostalo veliko grobega dela: dva objekta v Kovinarskem obratu, nakladalno dvigalo premoga za parne lokomotive v depoju, nekaj želobovja na stavbah še manjka in premikalni mehanizmi za kretnice, ter montaža stikal na obod makete. potem pa še finalizacija vsega in detajli, ki jih nikoli ne zmanjka . . .
Ob tej priložnosti sem pofotkal še štirico ki je zlezla pod presipno postajo, da sem ocenil kritične razdalje:


In nato je štirica odpeljala proti kamnolomu, čez lesen most, nad makadamsko cesto:


Presipno postajo moram seveda še "prespati", saj sem jo končal prav danes. Imam navado, da vsako stvar ki jo na maketi napravim, prespim in naslednji dan še enkrat podrobno pregledam ter po navadi popravim ali kaj malega spremenim. Zato tudi objekte pritrdim šele čez več dni po končanju. Pač moj način dela .
lp in ostani zdrav

[miranzor]

Zdravo, Vojko!

Super ti je uspela ta presipna postaja! Še posebej všeč mi je barvna obdelava lesene konstrukcije ter natančno sestavljanje!

Nestrpno pričakujem in se veselim nadaljevanja!

[volkun]

Hoj Miran, ja vsaka pohvala je dobrodošla, sem kar "zrasu za nekaj cm" - hec, se razume! Sem napravil zelo natančen načrt in ni težav pri razrezu in sestavljanju. In seveda zelo rad skiciram, načrtujem in nato to tudi napravim, kot sva že govorila midva o tem. Sicer pa to tudi tebi ni tuje, saj si izdelal že mnogo objektov, občudovanja vrednih! Kdaj nam boš pokazal svoj napredek pri gradnji makete?

Mimogrede sem si napravil še risbo kritičnih razdalj / razmerij pri nakladalnih rampah. Mogoče bo komu v pomoč oz. korist:


te mere se nanašajo na odvisnost od višine proge; torej prag + tirnica. Za pomoč pri meritvah sem koristil štiri osni tovorni vagon vrste Gas-z, z dolžino 194 mm . Razdalja simetrale proge od rampe je na risbi dvojna, kar pomeni: 20 mm, kadar je proga v ravnini in 26 mm, kadar je proga v zavoju z normalnim radiusom in konkavno projicirana. To pomeni da je rampa na levi proga pa na desni in zavija v desno, kot tudi rampa "zavija" v desno, slika spodaj:


Nisem pa poskusil konveksne izvedbe, kjer je po moje razdalje še malenkost večja, kar zna biti kritično pri daljših vagonih.

Na maketi 1960a pa trenutno pripravljam načrte in material za objekte, ki bodo stali na platoju Kovinarskega obrata. S tem sem končal lani, ko sem si porezal prste . . . In je že skrajni čas, da nadaljujem, sicer bodo sledili penali za zamudo
lp

[brzina11]

Zdravo še z moje strani!

Bravo za izvedbo, ideje in detajle in vse skupaj Mi je všeč tvoje delo. Tudi meni so všeč "stenske" makete, z enostavnim ovalnim potekom proge, v modulni izvedbi. Je lažje prilagajati ali pa prestavljati module v primeru kakšnih selitev, menjav scene/postavitve, itd.

"To vzame precej časa, se pa splača - za pomiritev in osredotočenost in sploh nimam časa za aktualno nadaljevanko na TV, radiu in spletu, ki se po novem imenuje korona virus." Se strinjam

lp

[volkun]

@brzina 11 . . .
zdravo, ja se strinjam s tem, kar si zapisal. Stenske makete so zakon! Velika prednost se mi tudi zdi ta, da so dostopne brez kakršnih koli zahtevnih posegov, nagibanj, ni podstavnih nog(!) , v katere bi se zapletal, itd..... V bistvu kadarkoli kaj počnem na maketi, sedim na vrtljivem stolu s kolesi in sem gibljiv kot "robocop" . . .

Pa da nadaljujem. V kotu makete je plato, kjer bo več industrijskih in pomožnih objektov: TS - tovorno skladišče (že stoji), TR - transformatorska postaja (že izdelana) in dve stavbi kovinarskega obrata Krnica (v rjavi barvi) In spodaj je idejna risba:


Dobri dve uri mi je vzela predelava sestavljivih stavbnih modulov firme Auhagen, s katerimi bom zgradil delavnice kovinarskega obrata. Na prvi sliki so osnovni moduli stranic stavbe; levo je rdeč modul z izrezi oken, desno pa slepi modul:


In naslednji je zelo uporaben, ta bo vhodni, saj ima velika transportna vrata v delavnice K.O.K.


Takole sem si zamislil in idejno sestavil objekte:


Nato pa je sledilo zarisovanje linij dodatnih izrezov in preoblikovanja modulnih sten, nižanje, krajšanje, ipd. Iz dveh slepih sta nastali dve bočni steni glavne, velike hale:


In oblikoval sem še dve stranici nižjega dela - orodjarne:


ponovno sem zasilno sestavil "nove" stranice stavbe:


In še s ptičje perspektive (aja, danes so to droni.... ), kjer je v rdečem ovalu vidna planirana trasa ozkotirne proge - spet! Sem po pogovoru z bodočimi zaposlenimi sklenil, da bo laže težke kovinske izdelke iz delavnice pritovoriti na vozičkih, kot pa nositi na roke ali ročno vleči vozove po makadamskih tleh


Ja, pa res drži, da v tistih časih brez zelo uporabne ozkotirne železnice, preprosto ni šlo. Pa najsi so vozičke prestavljali ročno, s konji, ali lokomotivami. Torej me spet čaka predelava platoja, saj bodo tiri vgreznjeni v tla.
lp

[volkun]

Ok, delo teče naprej. Ker zadnje stene na glavni hali ne bo, sem pripravil prečke in lege za streho. Stranice tvorijo obliko nepravilne črke U in vmes sem prečno prilepil dve letvi 3 x 3.2 mm. Enak profil letev je tudi na zunanji strani, torej venec:


Tudi orodjarno sem "opremil" na enak način. To zagotavlja trdnost in stabilnost postavitve, ki bo prislonjena na glavno halo, kot je na naslednji sliki:


Stavba je prislonjena ob ozadje makete, ki je na tem delu v loku. Prav zaradi tega sem vse malce pomaknil v levo, da je zadnji, stičiščni del raven, kolikor se da. Z načrta, ki je dve dimezionalen (list papirja!) sem povzel mere in jih prenesel na papirno šablono, ki predstavlja strešno kritino. Tu pa je potrebno upoštevati še višino slemena. Lahko bi vse preračunal z trigonometričnimi enačbami, pa se mi ni dalo. Raje sem napravil pet različnih šablon, eno za drugo, dokler nisem ujel pravilnih razmerij med globino, širino in višino. Bo nekaj malega odstopanja, pri prileganju strehe k ozadju, ampak to vzamem v zakup. Sem se tudi poigral z laserskim merilnikom razdalje, pa bi bilo preveč valovito in zahtevno za rezanje roba strehe - bo torej ravno odrezana.


Veliko laže je bilo pripraviti strešno kritino za orodjarno, kjer je vse pravokotno
lp

[miranzor]

Zdravo, Vojko!

Zelo dobro izgleda in odlično napreduješ z delom!

Koncept mi je zelo všeč prav tako pa izvedba!

Zanima me, ali bo ozkotirni industrijski tir, ki pride iz objekta in se na sliki konča pravokotno na slepi tir, tam tudi končal ali pa morda načrtuješ kakšno zunanjo povezavo nanj, npr. majhna vagonska okretnica, ali kaj podobnega?

[volkun]

Hi, Miran
Ozkotirna proga bo speljana naravnost do škarpe - rampe in tam konča. Namreč preči cesto, ki prek normalno tirne proge pelje mimo obrata in naprej v levo, mimo trafo postaje (TR), proti Krnici. Torej ni prostora za okretnico ali kakih večjih tirnih situacij . Bi bilo vse preveč natlačeno in nesmiselno. Za predstavo še enkrat tloris platoja:


Sicer pa se že dva dni ukvarjam s konstrukcijo in prilagajanjem ozadju: enkrat ne paše spodaj, drugič zgoraj, orodjarna mora biti pomaknjena naprej, sicer je streha ovira,.... Ne zmanjka in je res dober izziv Sicer pa je desna zgradba starejša in bo temu primerna drugačna, kot novejša večja hala, oz. nov prizidek. Tudi strešne kritine bodo različne: na nižji stavbi je klasični strešni cigel, na visoki pa bodo pločevinaste lamele, ki so bile nekoč tudi zelo popularne in predvsem je bila streha zelo hitro pokrita!
Sledila je predelava oken in vrat, izrezi novih oken, montaža okenskih poličk in osnovno barvanje stare orodjarne:


In osnovno barvanje novega prizidka:


dela čez glavo
lp