Bazni predor Brenner

Kako kaj naše sosedje OBB, DB, HŽ, MAV....
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 2618
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Bazni predor Brenner

OdgovorNapisal/-a Re 4/4 » 13.03.2018, 12:14

Glede na to, da je trenutno največji železniški projekt v Evropi (MMG: Gotthard bazni predor je postal stoletni projekt v Evropi, po mnenju evropske komisije), bom na kratko prestavil, da se projekti v tujini delajo na popolnoma enak način, kot pri nas. Razlika je samo v tem, da pri nas pride vse v medije, iz tuijne pa pridejo samo novice, če jih kdo prebere. :D

Najprej nekaj osnvonih podatkov:

https://en.wikipedia.org/wiki/Brenner_Base_Tunnel

Če pa kdo želi podroben ogled projekta pa še uradna spletna stran:

https://www.bbt-se.com/en/

In sedaj se je okoli tega predora prililo olje na ogenj

Namreč Gospod Oskar Herics trdi, da 64* kilometerski predor, ki bo stal 20 milijard evrov ne bo nikoli odpravil ozkega grla koridorja Švedska-Italija, še več, trdi, da projekt ni najbolj izplačljiv. In zato na računskem sodišču EU-ja že bije plat zvona.

* Dolžina 64 kilometrov znaša za tovorni promet, saj se malo pred Innbsruckom predor odcepi na: https://en.wikipedia.org/wiki/Innsbruck_bypass in tako zaobide samo mesto Innsbruck.

Oscar Herics, ki je predstavnik Avstrije na Evropskem računskem sodišču in zastopa interese Avstrjskih davkoplačevalcev. MMG: Kdo je naš???
Trenutno poročilo, ki bo uradno junija letos, z naslovom preizkava nacionalnih in mednarodnih železniških prog za visoke hitrosti v EU. In to poročilo bo lahko dvignilo pokonci lase, zlasti v zvezi Brenner koridor. Verona-München Ta TEN koridor ima štiri odseke. München-Kufstein, Kufstein-Brenner, Brenner bazni predor in od južnega portala v predor do Verone in naprej na hrbtenico 300 km/h. Ugotovitve revizorjev so skoraj šokantne. Do leta 2040 predor ne bo fukcioniral, tako, kot je bil zamišljen. Cestni promet se bo iz cest le počasi umikal železniškemu. Vse, kar se počne s tem projektom je nacionalni interes, brez koncepta "skupnega izvajanja " vseh deležnikov.

Predvsem problematičen je bazni predor, ki bo davkoplačevalce konkretno udaril po žepu. Namreč predor bo končan v devetih letih, kar je datum, ki ga navajajo v družbi BBT-SE, dostopnih poti iz Italije in Nemčije, pa še v tem času ne bo zgrajenih. Še več, v Italji ni nobenega konkretnega načrta in ocen stroškov. V Nemčiji pa se ubadajo s civilno iniciativo. Pobožne izjave, ki so krasile ob začetku projetka BBT, ni več nikjer. Še več. V Rosenheimu bodo začeli komaj ponovni dialog s civilno iniciativo. Predviden začetek gradnje je v naslednjih dvajestih letih, kar pomeni, da je zaključek pred letom 2050 nepredstavljiv!
Predvsem nejasnost je glede italije. Ta bi morala zgraditi še 180 kilometrov proge, ki bi povezala predor z hitro progo, ki vodi do Rima. Vendar za državo, ki ima 132 odstotni dolg ni trenutno ta projekt ni prioriteta. Največja težava je, da večina postaj ni primerna za dvokilometerske vlake in, bi jih bilo potrebno popolnoma prenoviti.
In ravno to nesodelovanje je revizorje najbolj zmotilo. Gospod Herics je zelo zaskrbljen, kaj na to sploh pravi EU komisija. Zamuda je že tako velika, da bosta trpela EU in Avstrijski proračun. Predviden strošek BBT-ja je deset milijard evrov, pri čemer bo EU pomagal z dodatmini 10 odstotki. Kar pomeni, da je njen delež povečan iz 30 na 40 odstotkov. Ostalo odpade na Italijo in Avstrijo. Za okoljevarstvenega tožilca v Innsbrucku, ki je pripravil več mnenj in ugotovitev za računsko sodišče EU-ja, kaže da je iz makroekonomskega vidika predor, nekaj, kar je za Slovenijo T6. Projekt ni stroškovno učinkovit pod danimi pogoji. Namreč podražitev ni mogoče predvideti v nobenem projektu, prav tako stroške financiranja. In kar lahko se zgodi, da bo predor stal 20 milijard evrov + operativni stroški, za katere nihče ne ve, kolikšni bodo. Tukaj gre za ogromne zneske, ki bi teoretično lahko bili porabljeni v drugih projektih, zato so nekateri mnjenja, da imajo korist od predora samo gradbena industirja. Ni pa dokazov, da bo dolina Inn, resnično razbremenjena. Še posebej zato, ker se stara trasa ne ukinja in, ker je predvideno, da bo 2,2 milijona tovornjakov letno preusmerjeno na železnico le v omejenem obsegu.
Vsega pa je krivo pomanjkanje volje, da bi železniške uprave stopile skupaj. Prav tako je problem politična volja in pomanjaknje tovornih terminalov, ki bi ustrezali današnjim standardom. Računsko sodišče poudarja, da je EU od 2007 do 2013 prispevala 28 milijard evrov za financiranje, vendar promet le s težavo prehaja iz tovornjakov na vlake, predvsem zaradi neustreznih projektov. Trenutni tranzit čez Brenner je 70:30 v korist ceste, ker je Brenner najbolj privlačen od vseh alpskih tranzitnih poti in zato je njegov obseg zrastev za 8 odstotkov. Zakaj privlačen? Avstrija je morala znižati cestnino na zahtevo EU, čez Brenner. Tudi dizelsko gorivo je v Avstriji bistveno cenejše, kot v državah Francije in Švice. Po podatkih VCÖ (Verkehrsclub Österreich) je neželenega traznita zaradi teh dveh zadev vsaj 200.000.
VCÖ trdi, da je prevoz tovronjakov čez Brenner preveč poceni, saj so obljube o zmanjšanju tranzita po cestah politikov le prazne obljube, medtem, ko na železnicah še vedno ostajajo civilne iniciative, ki ustavljajo projekte, ter birokracija v železniškem prometu, ter nelojalna konkurenca vzohdnjakov na relaciji šofer-strojevodja.
Tudi podoporniki predora vedo, da brez sprememb na ravni EU, predor ne bo imel smisla. Predvsem se tovorni lobi krepi, EU pa postaja vse bolj šibkejša.ŠE posebej glede na izjave iz EU resorjev, ki so dejali, da Avstija ne sme za enostransko iskati rešitve, ne daje upanja, da se bo kaj spremenilo v kratkem času, glede "prepoceni" voženj po cesti. Tukaj vse skupaj zveni kot poceni "cinična" izjava, saj je Brenner EU izziv. Predvsem bode v oči, da je komislija EU nemočna, saj na eni strani spodbuja projekt, na drugi strani pa mirno gleda, kako Nemčija in Italija ne prevzemata nikakršne odgovornosti.
Že ta mesec bo Herics osebno obvestil komisarja za promet, o svojih ugotovitvah glede projekta. Glede na Brexit in zmanjšan proračun EU, se bo spor o financiranju, kot trenutno kaže kmalu iz EU ravni preselil na nacionalni interes politike.
V oči bode, da Herics ne izključuje možnost zmanjšanje sredstev EU-ja, ki so namenjeni predoru, kar lahko privede, da bo Avstrija prisiljenja zmanjšati ali celo ustaviti dela v predoru n poročanje o kršitvi EU predpisov in zakonodaj.

P.S. Gotthard in Lötschberg bazna predora sta primer dobre prakse, kjer lahko kljub megalomanskemu projektu tranzitni promet po cestah zmanjša na minimum, saj je razmerje po NEAT (Neue Eisenbahn-Alpentransversale) programu Švice, ki je bil sprejet po dokončni lokaciji vseh predorov, na referendumu nekje v 90 letih, daje pozitivne učinke. Razmerje je nekje 70:30 v korist železnice za tranzit.


In tako, sem razbil mit o ceditvi medu in mleka pri velikih projektih v tujini, kar mi še vedno prikliče citat: kako se temu streže drugje.

Samo za vas povzel Re 4/4.
Zadnjič spremenil Re 4/4, dne 13.03.2018, 12:46, skupaj popravljeno 1 krat.
Uporabniški avatar
Ajznponar
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 825
Pridružen: 09.07.2009, 22:24

Re: Bazni predor Brenner

OdgovorNapisal/-a Ajznponar » 13.03.2018, 12:42

Re 4/4 napisal/-a:Oscar Herics, ki je predstavnik Avstrije na Evropskem računskem sodišču in zastopa interese Avstrjskih davkoplačevalcev. MMG: Kdo je naš???


Naš član je Samo Jereb, ravno pred dvema letoma je zamenjal razvpitega Cvikla. Zdaj pa nazaj k topicu....

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost