sž Hercules

Kako kaj naše sosedje OBB, DB, HŽ, MAV....
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3146
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: sž Hercules

OdgovorNapisal/-a Re 4/4 » 07.09.2019, 11:28

anzovc napisal/-a:Pa še hipotetično vprašanje okrog Reganov...če bi jih obnovili, pomeni močnejši dizel in vlečni motorji, regulacija in masa lokomotive pa ostaneta enaki, ali bi se v PRAKSI povečala / ostala enaka / ali celo zmanjšala max vlečna sila?


Pa saj obstaja. Reče se mu EMD GT26CW-2, v yugi je imela oznako 663. 278 kN vlečne sile. Dobro kakšno "kilo" več ima, ampak to je logično. Več kW, več bakra. ~ 2 toni na MW se nekje giblje. :wink:

Urban91 napisal/-a:Lepa mašina ta Vossloh Euro 4000. Škoda da je neprimeren za 20 t na os.https://images.app.goo.gl/o2ffiM7CAvnJySna6


Na trgu se dogaja, da se lokomotiv, kot je bil Hecules ne izdeluje več, ker nikoli ni bilo veliko povpraševanja po dizel lokomotivah v sodobnem času. Večina se odloča za modernizacijo/remotorizacijo. Kot zanimivost, na Poljskem je povprečna starost dizelske lokomotive 41 let!. Hercules je bil kompromis med dokaj močno dizelsko lokomotivo po ravnini in ekomomičnostjo, narejen pa po naročilu ÖBB.. Danes imaš pa na izbiro tri variante. Močna in težka dizelska, kar je Euro4000, šparovna in solidna, ampak te so po večini "premikalne" oblike, ali pa hibridna, kar je pa EuroDual. Obstaja sicer še četrta opcija, ki pa je trenutno samo v glavah in se čaka na razvoj. Nekaj sem tako namignil (CRRC-Vossloh) Kako se pa odločiš za nakup, pa je odvisno od količine tovora, Infrastrukture in kako fleksibilen, ter učinkovit si želiš biti.
mkx napisal/-a:.... ali pa kar praktične omejitve glede velikosti električnega toka (če je napajalni sistem na enosmerno napetost)...


Povezava na video

Drugače tudi na AC so omejitve s tokom v voznem vodu.

Uporabniški avatar
mkx
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3423
Pridružen: 20.03.2011, 9:03
Kraj: Dolenjska

Re: sž Hercules

OdgovorNapisal/-a mkx » 07.09.2019, 14:26

Re 4/4 napisal/-a:
mkx napisal/-a:.... ali pa kar praktične omejitve glede velikosti električnega toka (če je napajalni sistem na enosmerno napetost)...

Drugače tudi na AC so omejitve s tokom v voznem vodu.


Res je. Sem pa z mojim stavkom bolj nakazal, da lokomotive same pri DC napajanju nimajo hujših omejitev, tistih par metrov od OT do inverterja ni problem speljati velikega toka. Pri AC napajanju pa so prisotne že konstrukcijske omejitve lokomotive - moč transformatorja in zmogljivost usmerniškega sistema.
LP, Metod
preglednik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1356
Pridružen: 20.09.2006, 15:24
Kraj: Primorska

Re: sž Hercules

OdgovorNapisal/-a preglednik » 08.09.2019, 9:27

Re 4/4 napisal/-a:
Na trgu se dogaja, da se lokomotiv, kot je bil Hecules ne izdeluje več, ker nikoli ni bilo veliko povpraševanja po dizel lokomotivah v sodobnem času.


Mar ni Hercules in njemu podobne lokomotive, idealna lokomotiva za univerzalni promet na regionalnih progah?
preglednik
preglednik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1356
Pridružen: 20.09.2006, 15:24
Kraj: Primorska

Re: sž Hercules

OdgovorNapisal/-a preglednik » 08.09.2019, 9:28

preglednik napisal/-a:
Re 4/4 napisal/-a:
Na trgu se dogaja, da se lokomotiv, kot je bil Hecules ne izdeluje več, ker nikoli ni bilo veliko povpraševanja po dizel lokomotivah v sodobnem času.


Mar ni Hercules in njemu podobne lokomotive, idealna (sodobna) lokomotiva za univerzalni promet na regionalnih progah?
preglednik
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3146
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: sž Hercules

OdgovorNapisal/-a Re 4/4 » 08.09.2019, 10:13

preglednik napisal/-a:
Re 4/4 napisal/-a:
Na trgu se dogaja, da se lokomotiv, kot je bil Hecules ne izdeluje več, ker nikoli ni bilo veliko povpraševanja po dizel lokomotivah v sodobnem času.


Mar ni Hercules in njemu podobne lokomotive, idealna lokomotiva za univerzalni promet na regionalnih progah?


Seveda je, ampak teorijo je potrebno preliti v prakso. Na takšnih progah je ponavadi malo potniškega prometa, zato se bolj izplača eno ali dvočlenska garnitura. Pri tovornem prometu pa je odvisno od večih dejavnikov, veliko tudi od količine tovora. Nakup novega je velik strošek, na trgu pa dovolj rabljenih vozil. In tisti potapljači dizel lokomotive, Nohabi, Ljudmile, GM, Sulzerji... so ok, dizel je pač vzdržljiva roba, zato se večina, ki itak nima "svežega" denarja odloči za nakup slednjega. V Ameriki se dogaja tako, da odkupujejo 60 let stare dizel motorje, jih obnovijo in vrnejo v promet v že davno odpisane lokomotive. Na naši celini je podobno. Podaljšaš življensko dobo za nekaj desetletij, ker kupiti novo v času, ko se išče alternativa za nafto, je lahko zgrešena investicija, sploh, če imaš tako, kot na SŽ samo ~7 % vleke v dizel načinu. Druga zgodba pa je, če ti iščeš dizelko za težko vleko. Nordland, ali pa rudo, potem je Hercules neuporaben, ker mu manjka kilogramov. Tu se pa dogaja, da je zanimanje po EuroDualu veliko, ker lahko potem podaljšaš vleko in ni potrebe po dveh različnih lokomotivah. Naročila tega pa že dežujejo.

Če strnem v en stavek. Hercules in nasledniki so ok, ampak nakup ne odtehta, da bi rajši moderniziral 35 let staro lokomotivo. In to dokazuje trg. Podjetij za remotorizacijo ne manjka, Siemens bi pa imel več stroškov s proizvodnjo dizel Vectrona kot pa bi znašala marža. CZ Loco pa ima tudi oddelek za modernizacije...
preglednik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1356
Pridružen: 20.09.2006, 15:24
Kraj: Primorska

Re: sž Hercules

OdgovorNapisal/-a preglednik » 08.09.2019, 11:46

Ali je remotorizacija zares toliko cenejša, saj je kot bi staro bajto popravljal. Od lokomotive praktično ostane zgolj železje, konstrukcija in podvozje, vse iz postaranega materiala. So vsi pogonski sklopi, krmiljenje in elektronika zares toliko poceni, da se splača?
preglednik
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3146
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: sž Hercules

OdgovorNapisal/-a Re 4/4 » 08.09.2019, 11:57

preglednik napisal/-a:Ali je remotorizacija zares toliko cenejša, saj je kot bi staro bajto popravljal. Od lokomotive praktično ostane zgolj železje, konstrukcija in podvozje, vse iz postaranega materiala. So vsi pogonski sklopi, krmiljenje in elektronika zares toliko poceni, da se splača?


Cena predelave za eno đuro je 400.000 €. Toliko stane popravilo komaj 15 pomožnih pretvornikov na 541, o popravilu IGBT modulov, pa se cena vrti še višje. :wink:
Elektronika na novih železniških vozilih je draga kot pes. Že na 312 gredo popravila modulov v več kot 10.000 € za nekaj vozil. Kaj pa Regan pa Kenedi? Skoraj vse je še mehansko. Malo pleha, dihtunga, pa zajla, pa si popravil. 8)
038
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 636
Pridružen: 10.03.2009, 20:49

Re: sž Hercules

OdgovorNapisal/-a 038 » 09.09.2019, 9:10

@ Re 4/4 od kje ti cena remotorizacije za dzuro 400 000€?
Papir prenese vse....
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3146
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: sž Hercules

OdgovorNapisal/-a Re 4/4 » 09.09.2019, 11:09

038 napisal/-a:@ Re 4/4 od kje ti cena remotorizacije za dzuro 400 000€?
Papir prenese vse....


SŽ, kot družba v državni lasti so zavezane k objavam pogodb, ki jih lahko vidi vsak. Ok, zaupnih delov ne. NRE s podizvajalcem Gredelj sta se zavezala da stane remotorizacija z vsemi deli 413.000 € (ok tega pa nisem napisal) brez DDV. Poleg tega v to ceno ni všteto usposabljanje, transport, tehnična dokumentacija, carine in ostala birokracija. In je velika razlika ali si privat ali državna firma. Privatnik je v veliko boljšem položaju z ceno, ker lahko marsikaj dobi pri sosedu obrtniku na roke, je pa v slabšem položaju s kreditno sposobnostjo... (zato je menjava generacij vozil različna od prevoznika do prevoznika). Odpravljanje otroških bolezni pa mora plačati ponudnik remotorizacije.
Pa četudi vrednost na koncu zraste še za nekaj %, je vse skupaj še vedno cenejše, kot popravila večjih okvar elektronskih sklopov na novih dizelskih ali elektro vozilih...Recimo, da ne bom vsega izdajal. Popravilo ali nakup določenih rezervnih delov za dve vrsti vozil, ki sta povsem elektronski, gre končni račun na 2 milijona evrov +- 25 %, za 24 mesečno obdobje. Življenska doba teh vozil pa je 30, z modernizacijo pa do 40 let.
V glavnem vse skupaj, je kar zapletena matematika.
preglednik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1356
Pridružen: 20.09.2006, 15:24
Kraj: Primorska

Re: sž Hercules

OdgovorNapisal/-a preglednik » 09.09.2019, 12:12

Človek se potem samo še vpraša, komu služi vsa elektronika, digitalizacija, računalniško krmiljenje itd..
Mar ni "Regan" tehnologija boljša??
preglednik
Uporabniški avatar
mkx
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3423
Pridružen: 20.03.2011, 9:03
Kraj: Dolenjska

Re: sž Hercules

OdgovorNapisal/-a mkx » 09.09.2019, 12:37

preglednik napisal/-a:Človek se potem samo še vpraša, komu služi vsa elektronika, digitalizacija, računalniško krmiljenje itd..
Mar ni "Regan" tehnologija boljša??


Regan tehnologija ne omogoča izpuhov po trenutnih EU standardih. Regan tehnologija ne omogoča prenosa tolikšne vlečne sile na tir s samo 4 osmi (in ustrezno težo). Regan tehnologija ima slabši izkoristek goriva. Regan tehnologija ne omogoča tandemov z lokomotivami drugega tipa razen izjemoma (oz. če "Regan" vzamemo kot konkretno SŽ664-1xx, ne omogoča nikakršnih tandemov). Regan tehnologija (konkretno vsi stroji z eno samo kabino) rabi 2x več strojevodij na stroju. Regan tehnologija je prehrupna za marsikoga. Je pa Regan tehnologija zelena ... dobesedno :-D

Ampak če se razlika v ceni za nabavo in vzdrževanje šteje v milijonih Evrov, potem so vse razlike, ki so v domeni operaterja lokomotive (vse razen onesnaževanja, tako zvočnega kot emisije plinov), pokrite z ekonomiko obratovanja na srednji rok. Poleg tega pa je, vsaj kar se tiče tandemov in števila majstrov, to omejitev načina uporabe Regan tehnologije v Evropi. Ameri isto tehnologijo vozijo v tandemih in lokomotive striktno obračajo s kratkim koncem naprej, tako da zadošča en majster.
LP, Metod

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 2 gostov