Stran 1 od 7
Češke hitre železnice
Objavljeno: 14.04.2007, 21:34
Napisal/-a E.L.
Objavljeno: 14.04.2007, 21:43
Napisal/-a kondukter
Približno takšna gradbišča bomo med Ljubljano in Mariborom lahko občudovali po moje nekje l. 2185, če bomo morda dočakali...
Objavljeno: 14.04.2007, 21:55
Napisal/-a mario
Ja, skoraj tako kot pri nas 
Objavljeno: 14.04.2007, 23:14
Napisal/-a danijellikar
Impresivno!!!
Kaj pa pri nas?
Objavljeno: 15.04.2007, 7:42
Napisal/-a Dirigent
Pri nas bomo za začetek poglobili ljubljansko železniško postajo. Medtem bodo v Avstriji zgradili hitro progo, ki nas bo rešila gradbenih težav, kot jih imajo na pričujočih fotografijah na Češkem. Raje se bomo posvečali bogatemu strankarskemu dogajanju, ali pa, kam bodo šli živet Strojanovi....(naj mi Romi oprostijo...)
Objavljeno: 15.04.2007, 8:42
Napisal/-a Regan 664
Objavljeno: 15.04.2007, 8:49
Napisal/-a Eurocity
Pozdravljeni!
Zanimivo je kakšno mehanizacijo uporabljajo. Na slikah so lepo vidne stare Tatre in Liazi, ki jih je tam še kolikor hočeš. Dejansko oni s to staro mašinerijo iz preteklosti gradijo prihodnost.
Kar pa me je tudi presenetilo (ali pa tudi ne, kakor vzameš) je odnos do železnice, med uporabniki in prevoznikom. Pri nas recimo so praktično vsi vlaki pregrafitirani in očitno je enim in drugim (izvzeti smo ljubitelji železnice na tem forumu in drugi) vseeno za to. Na Češkem in tudi na Slovaškem so sicer tudi grafiti na vlakih, vendar nikjer nisem opazil, da bi bil vlak cel počečkan. Pa še teh nisem opazil kaj dosti. Druga zadeva je kako potniki vstpajo in izstopajo. Pri nas (recimo v Celju) se pripelješ s Siemensom na peron, vrata se odprejo in množica zunaj pritiska na izhod, tako da lahko izstopajo potniki en po eden, lahko bi pa najmanj trije hkrati. Tisti, kateri smo kdaj bolj proti koncu vrste za izstop moramo včasih uporabiti tudi fizično silo, da lahko izstopimo. To je pri Čehih čisto drugače. "Menjava" potnikov v vlakih poteka večino gladko in učinkovito
Pravilna je tudi ideja, s katero so se lotili projekta. Razen Pendolinota nisem zasledil nobenega novega vlečnega sredstva ali garniture (izvzet lepotec, ki ga testirajo do 160km/h). Vozijo vse še s obstoječimi, delno prastarimi grdavšami. Logično: lahko imaš še ne vem kakega fensi taurusa, če imaš slovenske proge, je tako ali tako vse zaman. Pa ne se sedaj strojevodje hudovat, vem da je bolje vozit v 541 kot 362, ni mi pa jasno, zakaj potrebujemo 6000 konjske mašine, ki jih niti prav ne moremo napajati, če bi recimo 4000 opravljale delo. Interoperabilnost je tukaj samo izgovor za lepo slovensko navado: lezenje v tazadnjo avstrijcem in lahom.
Sram vas naj bo tisti, ki ste železnico v vseh teh letil pripeljali do tega kar imamo sedaj! Sploh se vam ne sanja, kaj bo železniški transport pomenil v prihodnosti in kakšni denarji se bodo vrteli tu noter!
Marko
Objavljeno: 15.04.2007, 9:35
Napisal/-a Kremšnita
PrispevekObjavljeno: 15.04.2007, 8:49:04 Naslov sporočila:
Pozdravljeni!
Zanimivo je kakšno mehanizacijo uporabljajo. Na slikah so lepo vidne stare Tatre in Liazi, ki jih je tam še kolikor hočeš. Dejansko oni s to staro mašinerijo iz preteklosti gradijo prihodnost.
Kar pa me je tudi presenetilo (ali pa tudi ne, kakor vzameš) je odnos do železnice, med uporabniki in prevoznikom. Pri nas recimo so praktično vsi vlaki pregrafitirani in očitno je enim in drugim (izvzeti smo ljubitelji železnice na tem forumu in drugi) vseeno za to. Na Češkem in tudi na Slovaškem so sicer tudi grafiti na vlakih, vendar nikjer nisem opazil, da bi bil vlak cel počečkan. Pa še teh nisem opazil kaj dosti. Druga zadeva je kako potniki vstpajo in izstopajo. Pri nas (recimo v Celju) se pripelješ s Siemensom na peron, vrata se odprejo in množica zunaj pritiska na izhod, tako da lahko izstopajo potniki en po eden, lahko bi pa najmanj trije hkrati. Tisti, kateri smo kdaj bolj proti koncu vrste za izstop moramo včasih uporabiti tudi fizično silo, da lahko izstopimo. To je pri Čehih čisto drugače. "Menjava" potnikov v vlakih poteka večino gladko in učinkovito
Pravilna je tudi ideja, s katero so se lotili projekta. Razen Pendolinota nisem zasledil nobenega novega vlečnega sredstva ali garniture (izvzet lepotec, ki ga testirajo do 160km/h). Vozijo vse še s obstoječimi, delno prastarimi grdavšami. Logično: lahko imaš še ne vem kakega fensi taurusa, če imaš slovenske proge, je tako ali tako vse zaman. Pa ne se sedaj strojevodje hudovat, vem da je bolje vozit v 541 kot 362, ni mi pa jasno, zakaj potrebujemo 6000 konjske mašine, ki jih niti prav ne moremo napajati, če bi recimo 4000 opravljale delo. Interoperabilnost je tukaj samo izgovor za lepo slovensko navado: lezenje v tazadnjo avstrijcem in lahom.
Sram vas naj bo tisti, ki ste železnico v vseh teh letil pripeljali do tega kar imamo sedaj! Sploh se vam ne sanja, kaj bo železniški transport pomenil v prihodnosti in kakšni denarji se bodo vrteli tu noter!
Se popolnoma strinjam.
Pač imamo to nesrečo da se v naši državi rajši vse preusmerja na avtoceste in ceste medtem ko proga postaja čezdalje bolj neizkoriščen potencial.
Objavljeno: 15.04.2007, 9:36
Napisal/-a E.L.
Imajo tudi nove Škode 471:
Objavljeno: 15.04.2007, 10:20
Napisal/-a Kremšnita
...
Objavljeno: 15.04.2007, 11:08
Napisal/-a Čišo
Ja, zelo zanimivo. Se vidi, kje smo ...
Samo droben popravek glede vlaka, ki ga testirajo Čehi in Madžari: ne gre za Siemens, pač pa za Stadlerjev Flirt.
Objavljeno: 15.04.2007, 12:18
Napisal/-a IC-Pohorje503
zelo zanimivo in res super...! tudi naš sž da bo model do leta 2020!!!!
LP
Objavljeno: 15.04.2007, 14:26
Napisal/-a Kremšnita
tudi naš sž da bo model do leta 2020!!!!
Miro si mislil 2120.
Je pa res da skoraj nikjer po evropi ne vidiš proge kakršna je bla pred 100 ali več leti.
Dokler se ne bo začelo pri nas s kakšnimi konkretnimi obnovami bom še naprej pesimist.
Objavljeno: 15.04.2007, 16:36
Napisal/-a grega
Eno vprašanje kaj je na sliki od spodaj na vzgor slika 14 (rumeni dolgi stroj)
Objavljeno: 15.04.2007, 17:17
Napisal/-a Regan 664
Da ne bo slučajno kdo mislil, da so Tatre slabi kamioni. Nasprotno, tarte so bili in so zelo vzdržljivi tovornjaki. Tako kot kenediji in brižite na železnici.
.
.
.
.
.
.
.
.
