Vlaki drvijo pod Alpami
Re: Vlaki drvijo pod Alpami
Avstrijci pa spet s polno paro gradijo oz. vrtajo tunel pod Semmeringom.
...
Re: Vlaki drvijo pod Alpami
K tema dvema postoma o "bodočem" prometu skozi svečano odprti Gotthardski tunel in vrtanju Semerinnga bi dodal samo dve opombi:
1) GT je bil svečano odprt, promet bo stekel šele decembra, primerjajte to s kritikami odprtja nekega obnovljenega odseka v RS
2) Zanimivo je, da Avstrija, ki je trenutno v veliki finančni krizi vrta tunele na državne stroške. Pri nas pa bog ne daj vlagati državni denar v železniško infrastrukturo, bomo raje razprodali svoje primerjalne prednosti, da nam bo koncesionar zgradil tir. Zakaj sploh potem rabimo državo, prodajmo vse skupaj, pa bo mir, pa še vsak bo dobil nekaj keša.
LPL.
1) GT je bil svečano odprt, promet bo stekel šele decembra, primerjajte to s kritikami odprtja nekega obnovljenega odseka v RS
2) Zanimivo je, da Avstrija, ki je trenutno v veliki finančni krizi vrta tunele na državne stroške. Pri nas pa bog ne daj vlagati državni denar v železniško infrastrukturo, bomo raje razprodali svoje primerjalne prednosti, da nam bo koncesionar zgradil tir. Zakaj sploh potem rabimo državo, prodajmo vse skupaj, pa bo mir, pa še vsak bo dobil nekaj keša.
LPL.
Re: Vlaki drvijo pod Alpami
Tu se pa popolnoma strinjam s teboj.Ljubitelj napisal/-a:K tema dvema postoma o "bodočem" prometu skozi svečano odprti Gotthardski tunel in vrtanju Semerinnga bi dodal samo dve opombi:
1) GT je bil svečano odprt, promet bo stekel šele decembra, primerjajte to s kritikami odprtja nekega obnovljenega odseka v RS
2) Zanimivo je, da Avstrija, ki je trenutno v veliki finančni krizi vrta tunele na državne stroške. Pri nas pa bog ne daj vlagati državni denar v železniško infrastrukturo, bomo raje razprodali svoje primerjalne prednosti, da nam bo koncesionar zgradil tir. Zakaj sploh potem rabimo državo, prodajmo vse skupaj, pa bo mir, pa še vsak bo dobil nekaj keša.
LPL.
Re: Vlaki drvijo pod Alpami
Komercialni tovorni vlaki že lahko vozijo v Gotthard tunel...
Re: Vlaki drvijo pod Alpami
Tudi Citadla po obnovljenem odseku že vozi z elokom...Re 4/4 napisal/-a:Komercialni tovorni vlaki že lahko vozijo v Gotthard tunel...
LP, Metod
Re: Vlaki drvijo pod Alpami
No, z velikimi projekti pridejo težave.
3 mesece pred uvedbo potniškega prometa ni jasno s kolikšno hitrostjo bodo lahko vozili potniški vlaki. predvidena je bila 200 km/h. Problemi se pojavljajo z zračnim uporom v predoru. Predvsem problem je, ker je predor ožji (jasno manjši kot je prostor, težje se zrak umika, več energije je potrebno za premaganje upora) kot sosednji Lötschberg, ki teh težav nima. Zaenkrat kaže, da bo hitrost le 160-180km/h.
3 mesece pred uvedbo potniškega prometa ni jasno s kolikšno hitrostjo bodo lahko vozili potniški vlaki. predvidena je bila 200 km/h. Problemi se pojavljajo z zračnim uporom v predoru. Predvsem problem je, ker je predor ožji (jasno manjši kot je prostor, težje se zrak umika, več energije je potrebno za premaganje upora) kot sosednji Lötschberg, ki teh težav nima. Zaenkrat kaže, da bo hitrost le 160-180km/h.
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1951
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
Re: Vlaki drvijo pod Alpami
Cev v Gotthardu je ožja kot v Loetschbergu.preglednik napisal/-a:V čem je razlika med obema tuneloma?
Potem je pa tukaj samo še osnovno razumevanje fizike, ali pa vsebine za odrasle Ožja kot je luknja, počasneje gre not.
Re: Vlaki drvijo pod Alpami
Če luknjo lepo zadane, potem gre lahko noter z bilokatero hitrostjo. Vprašanje je potem samo, če pride ven v enaki obliki kot pri vstopu..
Re: Vlaki drvijo pod Alpami
Ni čisto tako. Znotraj tunela je kar nekaj ton mirujočega zraka in ko na portal prileti vlak, je to skoraj manjši trk. Od tega trenutka začne vlak ta zrak odrivati, del pa ga odteka med predorsko cevjo in vlakom na prosto. Če je predor vsaj v prvem delu pri portalu širši, zrak lažje odteče. Tako je recimo pri dvotirnih predorih. Težava je večja pri daljših predorih, prav tako pri ožjih. Pri dvotirnih (širši) je težava manjša, se pa močno poveča če se znotraj predora dva vlaka srečata. To je eden izmed razlogov,da se predore za hitrevlake gradi večinoma v enocevni izvedbi.
LP, Metod
Re: Vlaki drvijo pod Alpami
Po domače povedano, presek prostora med vlakom in steno tunela mora slediti obliki šobe in omogočiti zvezne spremembe toka zraka v subsoničnem režimu. Vsake nenadne spremembe preseka namreč hitro povzroče kompresijske tlačne valove, ki se pojavijo ob vhodu hitrega vlaka v tunel in rezultirajo kot zvočne eksplozije pri izhodu. Prvič je bil pojav opažev 1975 na Japoskem. Pojavijo se predvsem v dolgih tunelih z betonsko podalgo in ne v tunelih s tamponom iz tolčenca.Ni čisto tako. Znotraj tunela je kar nekaj ton mirujočega zraka in ko na portal prileti vlak, je to skoraj manjši trk. Od tega trenutka začne vlak ta zrak odrivati, del pa ga odteka med predorsko cevjo in vlakom na prosto. Če je predor vsaj v prvem delu pri portalu širši, zrak lažje odteče.
http://link.springer.com/article/10.1007/BF01435520: Upon the entrance of a high-speed train into a relatively long train tunnel, compression waves are generated in front of the train. These compression waves subsequently coalesce into a weak shock wave so that a unpleasant sonic boom is emitted from the tunnel exit.
Več v knjigi Noise and Vibrations from High speed Trainshttps://en.wikipedia.org/wiki/Piston_effect:The piston effect is used in tunnel ventilation. In railway tunnels, the train pushes out the air in front of it toward the closest ventilation shaft in front, and sucks air into the tunnel from the closest ventilation shaft behind it. The piston effect can also assist ventilation in road vehicle tunnels.
In high speed railway tunnels, the piston effect can cause a so-called sonic boom, or micro-pressure wave, to occur. The compression wave generated travels along the tunnel and when it flows out the portal, noise is generated. The ventilation system must be capable of venting this compression wave.
Pojavi se, kot že uvodoma rečeno, lahko preprečuejjo z zmanjšanjem hitrosti tlačne spremembe ob vhodu vlaka, dp/dt. Dovolj počasne namreč v tunelu izzvenijo. To se doseže z postopki, navedenimi recimo v knjigi Sound-Flow Interaction https://books.google.si/books?id=rtLnCA ... el&f=false opisuje, kako se zadeve zmanjša:
-najmanjši efekt ima oblika vlaka
-5x večji efekt ima odvajanje tlačnih valov skozi posebne odprtine v sosednjo tunelsko cev
-največji efekt, do 50x znižanje dp/dt imajo posbne nape na vhodu v tunel z vgrajenimi odprtinami za odvod zraka. Stvar deluj, je pa okoljsko nezaželjena....
-podoben efekt se da doseči s pravilno obliko vstopne in izstopne sekcije tunelskega portala.
In ne pozabimo
A so Švicarji na kaj pozabili? Nič čudnega, tudi med vožnjo po nemških hitrih progah med Hamburgom in Munchnom (no samo Vmax 250 km/h) so bili vsi tuneli dvocevni brez vidnih posebnosti na vhodno/izhodnih portalih.......The principal causes of aerodynamic drag in tunnels are also the principal causes of pressure waves that give rise to potential aural discomfort for passengers.
LPL
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1951
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
Re: Vlaki drvijo pod Alpami
S tem, da imajo izrazito obliko trombe, ki močno omili udar ob vstopu v tunel. Enocevni tuneli (z dvotirno progo) so nasploh ugodnejši, kar se tega tiče.
preglednik
Re: Vlaki drvijo pod Alpami
Nemci imajo predpis po katerem morajo predori daljši od 1.000 m (1 km) biti dvocevni!mkx napisal/-a: ... To je eden izmed razlogov,da se predore za hitrevlake gradi večinoma v enocevni izvedbi...
Razlog je seveda varnost.
LP _Borsig_
Pa fajn se še mejte!
Pa fajn se še mejte!
Re: Vlaki drvijo pod Alpami
Uh, sem napisal drugače kot sem mislil. Kar sem napisal tudi ni logično. Pravilen zapis bi seveda bil da se gradijo enotirni predori. Hvala za popravek._Borsig_ napisal/-a:Nemci imajo predpis po katerem morajo predori daljši od 1.000 m (1 km) biti dvocevni!mkx napisal/-a: ... To je eden izmed razlogov,da se predore za hitrevlake gradi večinoma v enocevni izvedbi...
Razlog je seveda varnost.
LP, Metod