Proga Trst-Koper
Proga Trst-Koper
Nameravajo storiti kaj v tej smeri?
Mislim, da je bila ta povezava aktualna, ko je imela italijanska država interes v sofinanciranje drugega tira. Italijani imajo namreč še večjo bariero, kot je vzpon od Kopra od Divače. Je pa popolnoma jasno, da bi v primeru sofinanciranja drugega tira Italija zahtevala pravico do kapacitet kar pa najbrž ni v interesu slovenije. Koneckoncev bi radi povečali konkurenčnost luke koper z drugim tirom.Z poezavo Koper trst pa bi predvsem povečali konkurenčnost sosednje tržaške luke.
lp
Gregor
lp
Gregor
Ne bom se postavljal na nikogaršnjo stran, ker se mi zdi, da je zadeva za nekatere rahlo občutljiva. Le eno zanimivo dejstvo: če pogledate na zemljevid in seštejete kilometre, boste ugotovili, da je razdalja med Divačo in Koprom natančno enaka tako po sedanji progi kot po progi Divača - Sežana - Opčine - nekdanja državna (Bohinjska) proga preko Vrdele in Rocola - Trst (Trieste Smistamento) - Škedenj - Žavlje - Oreh - Koper. Del med Orehom (Noghera) in Koprom, 5,6 km, seveda manjka. Ta slednja proga pa v primerjavi s sedanjo koprsko premaguje manjšo višinsko razliko, saj se vseskozi spušča, obrede pa tudi več naseljenih krajev (pomembno za potniški promet).
Toliko kot iztočnica za nadaljnjo razpravo. Uživajte!
Toliko kot iztočnica za nadaljnjo razpravo. Uživajte!
Tako počasi se prebujamo ...
In če potem začnejo vlaki proti Avstriji vozit namesto Koper - Ljubljana - Jesenice - Beljak po progi Koper - Trst - Videm - Trbiž - Beljak? Pa še na Šentilj pozabimo? Mislim da je to glavni strah pred progo Koper - Trst, saj bi tako iz slovenskih prog izginilo precej tovora. Sicer tehničnih karakteristik proge in obrementitve Videm - Beljak ne poznam - če lahko kdo kaj več o tej relaciji pove?
Še eno pojasnilo: Italijani imajo ozko grlo med Nabrežino (Bivio Aurisina) in Tržičem (Monfalcone). Na tem odseku se namreč združi ves promet iz Trsta in iz Opčin (torej tudi Slovenije), ki gre naprej proti severu oz. zahodu. Zahvaljujoč temu dejstvu vozimo 4-5 parov tovornih vlakov dnevno na relaciji Sežana - Nova Gorica - Gorizia Centrale. Zato tudi Italijani hitijo z načrti za novo progo Ronke - Trst. In ravno zato se vsaj zaenkrat tudi še ni treba bati, da bi tovor iz Kopra potoval proti Avstriji preko Italije.
V Evropi naj bi se postopno povsem liberaliziral trg železniških prevoznih storitev. Če je podjetje Holding Slovenske železnice tako konkurenčno, kot se samo razglaša, potem lahko (vsaj začasno) elegantno reši koprski problem s tem, da - seveda v primeru izgradnje tistih 5,6 km med Koprom in Orehom - zakupi trase preko Trsta in normalno zganja svoj biznis naprej! Zakaj pa potem tako radi govorimo o interoperabilnosti in ne vem še čem...?
Če bo železniški tovorni promet hotel postati konkurenčen cestnemu, se bo moral tudi tu uveljaviti ekonomski princip z minimalnimi regulativami države. Potem ne bo več važno, čigava je proga, le da je hitra, zmogljiva in zanesljiva.
V Evropi naj bi se postopno povsem liberaliziral trg železniških prevoznih storitev. Če je podjetje Holding Slovenske železnice tako konkurenčno, kot se samo razglaša, potem lahko (vsaj začasno) elegantno reši koprski problem s tem, da - seveda v primeru izgradnje tistih 5,6 km med Koprom in Orehom - zakupi trase preko Trsta in normalno zganja svoj biznis naprej! Zakaj pa potem tako radi govorimo o interoperabilnosti in ne vem še čem...?
Če bo železniški tovorni promet hotel postati konkurenčen cestnemu, se bo moral tudi tu uveljaviti ekonomski princip z minimalnimi regulativami države. Potem ne bo več važno, čigava je proga, le da je hitra, zmogljiva in zanesljiva.
Tako počasi se prebujamo ...
Evropa ne bo nikoli enotna, na žalost. In glavno vlogo ima in bo imela politika, ki je ne moreš preprosto pozabiti. Vsaka država bo še naprej gledala na lastne interese, kar se kaže na vsakem koraku. In tukaj se ne gre toliko za Holding Slovenske železnice, ki bo načeloma lahko s svojimi lokomotivami vozil zgolj po tujih, bolj konkurenčnih progah, kot za slovenske proge, ki so trenutno v lasti AŽP. Če na progah ne bo prometa (pa naj bodo to vlaki SŽ, HŽ, ÖBB, FS, DB itd), tudi vlaganj vanje ne bo.
Pa še ena zanimiva s Štajerskega konca - zakaj bi v končni fazi gradili drugi tir med Pragerskim in Mursko Soboto, ko pa lahko z gradnjo par kilometrov proge pridemo do krajše povezave, in sicer: Maribor - Šentilj - Špilje - Radgona (avstrijska) - Murska Sobota. Tukaj bi npr. tudi bilo potrebno zgraditi le odsek Radgona - Murska Sobota. Pa tudi proga do Madžarske preko Čakovca je za eksploatacijo ugodnejša kot pa čez Hodoš. Ampak ali si res lahko privoščimo takšno odvisnost od sosedov? Vsaj ena zelo slaba izkušnja je že za nami, jih mora biti še več?
Pa še ena zanimiva s Štajerskega konca - zakaj bi v končni fazi gradili drugi tir med Pragerskim in Mursko Soboto, ko pa lahko z gradnjo par kilometrov proge pridemo do krajše povezave, in sicer: Maribor - Šentilj - Špilje - Radgona (avstrijska) - Murska Sobota. Tukaj bi npr. tudi bilo potrebno zgraditi le odsek Radgona - Murska Sobota. Pa tudi proga do Madžarske preko Čakovca je za eksploatacijo ugodnejša kot pa čez Hodoš. Ampak ali si res lahko privoščimo takšno odvisnost od sosedov? Vsaj ena zelo slaba izkušnja je že za nami, jih mora biti še več?
Re: Proga Trst-Koper
Primorske novice
petek, 10. december 2010
Železniški zasuk: iz Kopra v Trst
Z vlakom iz Kopra na kavo v Trst; tej, vse od zaprtja Parenzane neuresničeni železniški želji, nenadoma dobro kaže - vsaj na papirju. Zdaj jih je naklonjena tudi slovenska stran, ki doslej proge Koper-Trst ni podpirala.
Za železniško povezavo Koper-Trst in najprej do Gorice je Bruselj namenil 3,3 milijone evrov
TRST> Italijanska stran je včeraj z navdušenjem sprejela otoplitev na slovenski strani za vzpostavitev lahke potniške železnice med mestoma. Deželni odbornik za promet Furlanije-Julijske krajine Riccardo Riccardi pa razlaga, da gre ne le za potnike, ampak tudi za povezavo obeh pristanišč.
Otoplitev na slovenski strani
“Slovenska stran je tokrat prvič podpisala uraden dokument, da se strinja z železniško povezavo Trsta in Kopra,” je bil za Primorski dnevnik zadovoljen Riccardi. Za odbornika je to rezultat vse boljšega sodelovanja med FJK in Slovenijo.
Slovenska stran naj bi proučila možnost, da bi sedanjo železniško postajo v Kopru premaknili bolj proti pristanišču oziroma proti pomorskemu potniškemu terminalu. V Luki Koper namreč menijo, da bi železniški izlet do Trsta zanimal turiste, ki v Koper prihajajo s potniškimi ladjami.
Italijanska stran je železniško povezavo Trsta in Kopra poudarjala že vseskozi med načrtovanjem železniških povezav Koper-Divača in Trst-Divača v okviru petega koridorja. A ne aktualna ne prejšnja slovenska vlada nista bili za to. “Železniške proge Koper-Trst ne bom podprl,” je še maja letos v državnem zboru poudaril prometni minister Patrick Vlačič. Več pojasnil o tej progi z ministrstva do zaključka redakcije nismo prejeli.
Tudi povezava pristanišč
Gre za čezmejni evropski projekt Adria A, v katerem so številni akterji z obeh strani meje (občine, letališča, pristanišči, univerze), ki želijo prometno oživiti območje severnega Jadrana. Projekt, za katerega je evropska komisija nedavno odobrila 3,3 milijona evrov, daleč presega zgolj vez med Koprom in Trstom, ampak gre za vse do Sežane in Gorice ter naprej v Novo Gorico, kasneje pa predvideva še kraka do letališč Ronke in Benetke. Riccardi je razložil, da bo proga v veliki meri potekala bo že obstoječih tirih. Med Koprom in Trstom bi lahko posodobili sedanjo že desetletja opuščeno traso.
Prvo pošiljko evropskega denarja bodo namenili za preliminarno projektiranje infrastrukture. Stroške za študijo izvedljivosti pa si bosta delili dežela Furlanija-Julijska krajina in Slovenija, vsaka naj bi prispevala 650.000 evrov.
KG
petek, 10. december 2010
Železniški zasuk: iz Kopra v Trst
Z vlakom iz Kopra na kavo v Trst; tej, vse od zaprtja Parenzane neuresničeni železniški želji, nenadoma dobro kaže - vsaj na papirju. Zdaj jih je naklonjena tudi slovenska stran, ki doslej proge Koper-Trst ni podpirala.
Za železniško povezavo Koper-Trst in najprej do Gorice je Bruselj namenil 3,3 milijone evrov
TRST> Italijanska stran je včeraj z navdušenjem sprejela otoplitev na slovenski strani za vzpostavitev lahke potniške železnice med mestoma. Deželni odbornik za promet Furlanije-Julijske krajine Riccardo Riccardi pa razlaga, da gre ne le za potnike, ampak tudi za povezavo obeh pristanišč.
Otoplitev na slovenski strani
“Slovenska stran je tokrat prvič podpisala uraden dokument, da se strinja z železniško povezavo Trsta in Kopra,” je bil za Primorski dnevnik zadovoljen Riccardi. Za odbornika je to rezultat vse boljšega sodelovanja med FJK in Slovenijo.
Slovenska stran naj bi proučila možnost, da bi sedanjo železniško postajo v Kopru premaknili bolj proti pristanišču oziroma proti pomorskemu potniškemu terminalu. V Luki Koper namreč menijo, da bi železniški izlet do Trsta zanimal turiste, ki v Koper prihajajo s potniškimi ladjami.
Italijanska stran je železniško povezavo Trsta in Kopra poudarjala že vseskozi med načrtovanjem železniških povezav Koper-Divača in Trst-Divača v okviru petega koridorja. A ne aktualna ne prejšnja slovenska vlada nista bili za to. “Železniške proge Koper-Trst ne bom podprl,” je še maja letos v državnem zboru poudaril prometni minister Patrick Vlačič. Več pojasnil o tej progi z ministrstva do zaključka redakcije nismo prejeli.
Tudi povezava pristanišč
Gre za čezmejni evropski projekt Adria A, v katerem so številni akterji z obeh strani meje (občine, letališča, pristanišči, univerze), ki želijo prometno oživiti območje severnega Jadrana. Projekt, za katerega je evropska komisija nedavno odobrila 3,3 milijona evrov, daleč presega zgolj vez med Koprom in Trstom, ampak gre za vse do Sežane in Gorice ter naprej v Novo Gorico, kasneje pa predvideva še kraka do letališč Ronke in Benetke. Riccardi je razložil, da bo proga v veliki meri potekala bo že obstoječih tirih. Med Koprom in Trstom bi lahko posodobili sedanjo že desetletja opuščeno traso.
Prvo pošiljko evropskega denarja bodo namenili za preliminarno projektiranje infrastrukture. Stroške za študijo izvedljivosti pa si bosta delili dežela Furlanija-Julijska krajina in Slovenija, vsaka naj bi prispevala 650.000 evrov.
KG
Re: Proga Trst-Koper
Jaz sem takoj za da se zgradi povezava Trst-Koper-Portorož-Poreč ampak naj bo proga ozkotirna.
Sedaj so že začeli filozofirati o lahki železnici za potnike, seveda, to je širina 1435, po kateri lahko voziš tudi tovorne vlake - če sta seveda zgornji in pa spodnji ustroj ustrezna. Izgovor italijanov za lahko železnico je pa ta, da bodo vlaki lahko vozili med Sežano, Gorico, Ronki, Trstom.
Larifari! Samo poglejte, kakšne so danes zveze, pa vam je vse jasno!!
Sedaj so že začeli filozofirati o lahki železnici za potnike, seveda, to je širina 1435, po kateri lahko voziš tudi tovorne vlake - če sta seveda zgornji in pa spodnji ustroj ustrezna. Izgovor italijanov za lahko železnico je pa ta, da bodo vlaki lahko vozili med Sežano, Gorico, Ronki, Trstom.
Larifari! Samo poglejte, kakšne so danes zveze, pa vam je vse jasno!!
Re: Proga Trst-Koper
Morda sem malo neuk, ampak ali mi lahko prosim kdo razloži pojem LAHKA ŽELEZNICA???
Ko so pred dobrega pol desetletja na Južnem Tirolskem obnavljali progo Meran - Mals "samo za potniški promet", so položili tir za osni pritisk 22,5 t, in sicer iz dveh razlogov: zaradi kvalitete same vožnje (minimalno podajanje tira) in v dolgoročni izogib vzdrževalnim delom na gornjem ustroju.
Kar se pa tiče povezave Koper - Trst (za vse vrste prometa seveda), pa moje mnenje ostaja enako, kot je bilo izraženo v že nekaj let starih zgornjih postih. Mislim, da izolativna politika ni dolgoročno nikoli dobra; zakaj smo potem postali del EU? Mar ni bilo dovolj, da smo skoraj dve desetletji zapirali svoje gospodarstvo pred tujim kapitalom in raje pustili, da so uspešne družbe pokradli domači lopovi?
Bi se dalo še kakšno reči o konkurenčnosti in učinkovitosti slovenskega železniškega sistema in o raznih "briljantnih" idejah o logističnih holdingih in podobnem, ampak bom raje tiho, ker boste sicer spet rekli, da sem žleht ...
Ko so pred dobrega pol desetletja na Južnem Tirolskem obnavljali progo Meran - Mals "samo za potniški promet", so položili tir za osni pritisk 22,5 t, in sicer iz dveh razlogov: zaradi kvalitete same vožnje (minimalno podajanje tira) in v dolgoročni izogib vzdrževalnim delom na gornjem ustroju.
Kar se pa tiče povezave Koper - Trst (za vse vrste prometa seveda), pa moje mnenje ostaja enako, kot je bilo izraženo v že nekaj let starih zgornjih postih. Mislim, da izolativna politika ni dolgoročno nikoli dobra; zakaj smo potem postali del EU? Mar ni bilo dovolj, da smo skoraj dve desetletji zapirali svoje gospodarstvo pred tujim kapitalom in raje pustili, da so uspešne družbe pokradli domači lopovi?
Bi se dalo še kakšno reči o konkurenčnosti in učinkovitosti slovenskega železniškega sistema in o raznih "briljantnih" idejah o logističnih holdingih in podobnem, ampak bom raje tiho, ker boste sicer spet rekli, da sem žleht ...
Tako počasi se prebujamo ...
Re: Proga Trst-Koper
Se strinjam Matjaž, povezave morajo biti sodobne in čim bolj raznolike, potem naj pa zmaga sposobnejši...tudi z Italijani. Če smo zdržali na teh prostorih stoletja, se pač ne bomo bali novih izzivov!