Za koncesijo za gradnjo proge Dunaj - Jadransko morje je zaprosil leta 1836 dunajski bankir baron Rotschild, vendar je bila prošnja zavrnjena. Pridobil pa si je koncesijo za progo Dunaj - Raab dunajski bančnik baron Sina. Zaradi problemov na madžarskem delu proge so jo speljali progo v smeri proti Dunajskemu Mestu (1841) in dalje proti Gloggnitzu (1842).
Gradnja proge naprej proti jugu se je zaustavila zaradi Semmeringa, ki je bil zaenkrat prevelik zalogaj in so jo nadaljevali od Mürzzuschlaga do Gradca /Graz/ (1844), naprej pa vsi vemo, da je bila speljana proga do Maribora (1846), Celja ((1846), Ljubljane (1849) in do Trsta (1857).
DUNAJSKI KOLODVOR VČERAJ
Izhodiščna točka "južne železnice" je bil Dunaj, bolj točno južni kolodvor na Dunaju. Ta kolodvor pa ima svojo zgodovino, svoj "včeraj"!
Najprej je bil Gloggniški kolodvor /Gloggnitzer Bahnhof/, ki ga je postavila firma "Wien-Gloggnitzer Bahngesellschaft" leta 1841. Leta 1853 je linijo Dunaj-Gloggnitz prevzela država in Gloggniški kolodvor preimenovala med leti 1854 in 1857 v "Južni kolodvor" /Südbahnhof/.
Firma "Raaberbahn" pa je zgradila progo tudi iz Dunaja preko Brucka na Leithi do Raaba (Györ) in naprej proti Komaromu na Donavi. Izhodišče te proge je bil na Dunaju ob Gloggniškem železniškem kolodvoru, postaja pa se je imenovala "Raaber Bahnhof". Zgrajena je bila leta 1845, leta 1870 se je preimenovala v "Državni kolodvor" /Staatsbahnhof/, od leta 1918 dalje pa Ostbahnhof (Vzhodni kolodvor). Postaji sta bili čelni, proge pa sta prihajali pod kotom.
Izgled postaj: vir: Michael Suda: Die Geschichte der Wiener Hauptbahnhöfe
Katarina Urban in Monika Piesch sta v "Schöne Grüsse vom Südbahnhof" umestila načrt postaj v prostor:
ZNovogradnja južnega kolodvora je bila izvedena leta 1874.
vir. wikimedia
Hala z blagajnami je izgledala takole (vir: wikimedia):
Med drugo svetovno vojno je bila zgradba poškodovana, vendar ne kritično. Zgradbo je sicer zadelo nekaj bomb in tudi med boji aprila 1945 je dobila nekaj poškodb, sicer pa so lahko dokaj hitro vzpostavili železniški promet. Strešna konstrukcija je bila nepoškodovana.
Jasno je bilo, da bo slej ko prej potrebna sanacija objekta, vendar se je ÖBB odločila leta 1955 za novogradnjo in leta 1961 je bila zgradba dokončana.
Zanimivost: kovinska postajna konstrukcija je bila demontirana in postavljena v delavnicah ÖBB in še danes služi namenu. Zgradila jo je leta 1874 francoska firma "Compagnie de Fives-Lille".
DUNAJSKI JUŽNI KOLODVOR DANES
Tako smo se "dokopali" do današnje železniške postaje Dunaj-južni kolodvor.
Najprej nekaj fotk iz wikimedije...
Pogled na perone...
Hala z blagajnami...
Od starega kolodvora so ohranjeni levi svetega Marka, simbola Benetk. Levi so bili na vrhu strehe zgradbe starega kolodvora...
Pogled na celoten areal Južnega kolodvora, v katerega je vključen tudi Vzhodni kolodvor...
V "podzemlju" postaje so postajališča za cestno železnico (S-Bahn)...
Sedaj pa še nekaj mojih fotk, posnetih pred mesecem dni...
Fotografirati pričnem na kar malo čudnem mestu: kontrolni stolp oziroma centralna postavljalnica...
Pogled na postavljalnico z druge strani tirov...
za tiste čudne tire pa imam jaz odgovor 
to so tiri za izgradnjo tramvajske železnice 
ker tudi takšne imajo v Zagrebu