Os Baltik - Jadran

[Dolfe]

Hja, @trocken, nekako mi ves čas deluje, da enačiš cesto z železnico. Med njima je razlike kot noč in dan. Pa poglejmo:


Cesta:
Država pobere denar državljanom in davkoplačevalcem ter zgradi neko cesto, ki povezuje točki A in B. Ko je cesta predana v uporabo za promet, je želja države, da se po njej odvija čim manj prometa. Tako se cesta fizično ne uničuje, in s tem odpade vzdrževanje. Ravno tako, če na njej ni veliko prometa, je še posipati in plužiti ni potrebno, kar je vsekakor dodaten strošek njenega vzdrževanja. Tako je cesta nek pasivni objekt, ki primarno ne prinaša zaslužka, stroškov pa tudi ne ravno veliko. Zaslužek za njeno upravičenost je seveda drugje. V davkih avtomobilov, cestno prometnih dajatvah, goriva, podjetij S.P in D.o.o-jih, rezervnih avtomobilskih delih ...... itd.
Tako torej cesta v bistvu služi le še za vabo, ki z drugimi sredstvi prinaša denar v državno blagajno.

Železnica:
Nek odsek železnice zgradi podjetje, katero se ukvarja s panogo železniškega prevoza. Država izda le poroštvo za investicijo, v kolikor pač ga, čeprav je njen lastnik. Železniška proga pa ni le nekaj utrjene gramozne grede, nekaj v povprek nametanih pragov in par železnih tirnic. Poleg proge je še potrebno zgraditi celotno infrastrukturo. To je; postajne objekte s pripadajočimi postajnimi napravami, vzdolž proge postaviti telefonijo, signalno-varnostne naprave, in jo morda tudi elektrificirati. Ko je proga v celoti zgrajena, jo je potrebno dnevno vzdrževati in nenehno pridobivati obratovalna varnostna spričevala. Poleg tega je potrebno vzdož proge zaposliti večje število ljudi, ki opravljajo svoje delo v delovni izmeni. Vse to so veliki vzdrževalni stroški, kateri se krijejo iz zaslužka prepeljanega neto tovora. In seveda, odplačevati najete kredite za njeno izgradnjo.
Torej je za železniško progo smiselno, da je kar se da največ izkoriščena in obremenjena. Le tako upravičuje vložena sredstva in pokriva stroške lastnega obratovanja. Če tovora ni, potem gre za čisto izgubo, katero je potrebno od nekod kriti, saj je kljub vsemu potrebno financirati njene obratovalne stroške, z zaposlenimi ljudmi vred.

Pa še to. Kadar bodo in če bodo (upam da nikoli) ločili proge v glavne in stranske, bo s stranskimi definitivno konec. Izgledale bodo tako, kot kozjanska proga za v Kumrovec. So ljudje, ki to želijo.


lp
Dolfe

[trocken]

Hja, @trocken, nekako mi ves čas deluje, da enačiš cesto z železnico. Med njima je razlike kot noč in dan.

Seveda enačim. Tisto, kar si napisal za železnico popolnoma velja za DARS. Država garantira za kredite in seveda potrebno je čim več (ne čim manj) prometa, da se krediti izplačujejo. Izplačujejo se na osnovi pobranih cestnin. Cesto je potrebno tudi vzdrževati, ker se zaradi ogromnega kamionskega prometa tudi zelo hitro uničujejo. Žal je tako, ampak na 5. EU koridorju se bodo še dolgo, saj je to, kar se tiče razvitosti (raznovrstnosti) prometa, tukaj mislim kombinirani promet, zamenljiva tovorišča itd, eden najmanj razvitih koridorjev...
Mogoče bi bilo bolje že na začetku gradnje sicer pridobiti koncesionarja, ki bi to zgradil brez državnih kreditov, vendar bi v tem primeru izpadli domači gradbinci, imeli bi kvečjemu status podizvajalcev, pa tudi cestnine bi bile visoke...
Kar se tiče železnice, železnice ne gradi železniški prevoznik, kot si navedel. Vsaj ne bi jih smel. Tudi tukaj bi morala država graditi s koncesijo, vendar bi se ponovila zgodba, ki sem jo navedel prej. Država bi zato morala ustanoviti posebno podjetje za gradnjo, ki bi s tiri potem tudi upravljalo. (tukaj ne mislim AŽP, ali kakšne direkcije na ministrstvu, to je političen šmorn) Samo tako se bo pritegnil zasebni kapital pri gradnji in nato v nadaljni ekspoloataciji čimveč PREVOZNIKOV. To je edina varianta, da bomo kdaj videli tisti drugi tir do Kopra. . In če se vrnem k osnovni temi, tukaj je os Baltik -Jadran oziroma podaljšani 6.EU koridor veliko bližji realizaciji...

[Dolfe]

Poanta niti ni v tem, kdo zgradi neko cesto, oz. žel. progo. Temveč je med njima opisana razlika, ko sta objekta končana.

Cesta je v vsakem primeru le sredstvo (orodje) po katerem je možno opravljati promet in prav nič drugega. Torej orodje, ki čaka da opravi svoje delo, seveda, če ga dobi. Stroški so minimalni in dokaj enaki, pa če se opravlja cestni promet ali pa ne.

Železniška proga pa je živo - delujoče podjetje, z zaposlenimi delavci, katero mora obratovati 24/7 pa če se po njej pelje kakšen vlak ali pa ne. In kot takšno mora ustvarjati dovolj velik dohodek, da krije vse svoje obratovalne stroške in po možnosti še nekaj zaslužka. Zato je smiselno, da je žel. proga 100% izkoriščena. V nasprotnem primeru je v bilanci bula.

[Florjan]

V Nemčiji je zvezni prometni minister Herr Ramsauer v intervju za časopis izjavil, da bi morala Nemčija čimprej graditi in širiti železniško omrežje, ker bi v nasprotnem primeru prišlo do prometnega kolapsa. Pri nas pa še to zapreti, tak je odnos države do železnice. Gradili bi nove ceste s tem uničili najboljšo obdelovalno zemljo, za katero pravi minister za kmetijstvo da jo primankuje, povečali koncentracijo izpušnih plinov in prašnih delcev ali pa cijazili v koloni proti Ljubljani in večjim mestom in ostalim destinacijam.
http://www.heute.de/ZDFheute/inhalt/2/0 ... 70,00.html