Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Kako kaj naše sosedje OBB, DB, HŽ, MAV....
preglednik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1374
Pridružen: 20.09.2006, 15:24
Kraj: Primorska

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

OdgovorNapisal/-a preglednik » 17.03.2018, 9:52

Kar se tiče tirnic, razmika pragov, brušenja, mi je jasno. Kako pa vpliva na dov. osni pritisk gramozna greda? Je to odvisno predvsem od materiala (apnenec, granit)?
preglednik
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4306
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

OdgovorNapisal/-a Ljubitelj » 17.03.2018, 10:18

Pri nas pa proti Kopru kar pogosto pokajo tirnice, še posebej če je mrzlo. Verjetno na odsekih kjer so še 49 E tračnice. Ampak glede na @Ljubiteljeve navedbe bi tudi te morale zadostovati za naših ubogih 22,5 t/os. V praksi je večinoma še manj. Torej vzrok loma tirnic ne more biti samo švoh tirnica ampak tudi spodnji in zgornji ustroj, gostota pragov, nezbrušenost tirnic, krivine...pač ugibam. Ali pač zmes vsega skupaj, slabo vzdrževanje, trhli pragi...?


Pokanje tirnic ima mnoge vzroke. Nisem strokovnjak, sem pa našel zanimivo diplomsko nalogo, Uroš Šavor, Tirnica, ključni element železniških prog, FGG UNI-Lj, 2013, dipl. naloga št. 3308 PS. Brusiti, brusiti, brusiti. Poglej si graf 3, Vpliv brušenja na rast in razvoj napak, oziroma celotno poglavje 2.11 Brušenje tirnic. Obstajajo tri vrste brušenja:

1) brušenje novih tirnic. Nisem dnevno v stiku z železnico, toda med pogoji za nadgradnjo Tezno-Počehova sem prvič pri nas zasledil brušenje novih tirnic.........
2) ciklično bi se naj brusilo po prepeljani tonaži, piše 20 MGT, verjetno 20 M ton(?) Torej na Koprčanki vsako dobro leto. (Kdaj se je na zadnje brusilo tirnice?)
3) preventivno, globina 0,25 mm pa je najekonomičnejše, glej omenjeni graf. Brušenje po vsakih 25 Mton prepeljanega tovora namreč preprečuje širjenje razpok v globino.
Sicer pa se to masovno uporablja na razvitih železnicah že preko 20 let, glej recimo http://www.arema.org/files/library/2003 ... s/0062.pdf.

O pogostosti se lahko debatira, saj imajo na oni strani luže pač 50% večje osne obremenitve na dokaj enakih tračnicah. Kako pogosto se pa pri preventivno ali ciklično nas brusi tirnice?

LPL
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9046
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 19.03.2018, 15:57

Ljubitelj, pozdravljen,

priznati moraš, da so tirnice in brušenje cela znanost :pamet

Tile Kanadčani pa, ki jih navajaš v linku, pa so eni navadni kapitalisti :!:

Samo poglej si njihov uvodni stavek:

The Class 1 heavy haul railroads of North America are using rail grinding best practices to ensure maximum returns on their investment in rail to their shareholders.

Potem pa še ene par primerov izračuna ROI dodajo :roll:

Pa to je :pope za nas

Nimamo šans, da jih dohitimo v 100 letih, tako kot tudi Švicarje ne.
En čas smo še verjeli, da bomo Švicarje dohiteli :lol: :lol: :lol:

Aja, še en link do "tvoje" železnice in kako brusijo na njej: https://www.globalrailwayreview.com/art ... in-sweden/

Pa še ena teza s fakultete ( Luleå University of Technology), link: https://www.diva-portal.org/smash/get/d ... TEXT01.pdf

pozdrav
Darko
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4306
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

OdgovorNapisal/-a Ljubitelj » 19.03.2018, 20:24

Darko, ti pa stalno najdeš kaj všečnega iz severnih dežel. Pa poglejmo, kaj priporočajo Švedi za proge kategorije D, 22,5 ton/os. Sem rekel brušenje, brušenje...
Priporočilo:

1) R<500m, vsakih 30 BBton,
2) R>500m (skorajda neznanka na Koprčanki) vsakih 40 MBton,
3) notranje tračnice vsakih 70MBton.

pa si izračunajte, kako pogosto je to potrebno izvajati na Koprčanki. Ampak mi nimamo denarja za vzdrževanje, mi imamo samo denar za popravljanje!

Recommendations are also given for grinding after a certain load cycle. For example, with an axle load of a maximum of 22.5 tons, curves with radius 500 metres or lower are to be ground each 30 million brutto tons. Curves larger than 500 metres are to be ground each 40 million brutto tons and tangent tracks to be ground each 70 million gross tons. These values are recommendations. What finally decides when to grind is the actual condition of the rails compared to use of the track in question, i.e. the speed, type of traffic etc. Aids to be used in making a grinding decision are different measuring results, e.g. corrugation, rail profile, non-destructive testing.


Pa še en citat, za 30 ton na os je dovolj 50 kg tračnica (po naše kar 49 E)

The launching of the grinding project was an important step in increasing the axle loads to 30 tons and was also one of the main strategies to prolong the renewal of existing 50kg rails.


LPL
Uporabniški avatar
mkx
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3452
Pridružen: 20.03.2011, 9:03
Kraj: Dolenjska

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

OdgovorNapisal/-a mkx » 19.03.2018, 22:15

Ljubitelj napisal/-a:3) notranje tračnice vsakih 70MBton.

...
Ljubitelj napisal/-a:
... and tangent tracks to be ground each 70 million gross tons.

Glede na angleški opis parametrov železniške proge na Wikipediji je v Švedskem priporočilu v tem delu govora o ravni progi in ne o notranji tračnici.
LP, Metod
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4306
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

OdgovorNapisal/-a Ljubitelj » 20.03.2018, 10:00

Glede na angleški opis parametrov železniške proge na Wikipediji je v Švedskem priporočilu v tem delu govora o ravni progi in ne o notranji tračnici.
LP, Metod



Imaš prav, v originalnem dokumentu piše o curves below, curves above 500 m and tangent track. Sem očevidno slabo bral in sem prebral tangent curve in sklepal da je to notranja tirnica. Se opravičujem, leta....

LPL
Peter 5
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 558
Pridružen: 20.01.2013, 13:40
Kraj: Maribor

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

OdgovorNapisal/-a Peter 5 » 20.03.2018, 10:46

Zdravo!
Še pripomba k brušenju tirnic:
V valjarnah brusijo tudi gredice boljših sort jekla. Brušenje poteka na specialnih polavtomatskih visokotlačnih brusilnih strojih (n.pr. švedski Centromaskin, a obstajajo tudi še drugi) in pri tem se odstrani lahko 6 in tudi več % jekla s površine. Razlogov za brušenje je več, kakšen metalurg (jaz to nisem) bo znal to bolje razložiti.
Lep pozdrav - Peter
Zadnjič spremenil Peter 5, dne 20.03.2018, 10:55, skupaj popravljeno 1 krat.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9046
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 20.03.2018, 10:49

Ljubitelj, pozdravljen,

ni rešitev samo brusiti...brusiti...brusiti...brusiti tirnico. Bo zmanjkalo "mesa"... :wink:

Potrebno je razmisliti tudi o tem, kakšen je drugi par v stiku :idea:

Na "tvoji" železnici razmišljajo tudi o tem...vendar ne gradbinci, tako kot pri nas...

Par tez:

http://publications.lib.chalmers.se/rec ... 216927.pdf

Kako pomemben je profil kolesa:
http://ltu.diva-portal.org/smash/get/di ... TEXT02.pdf


pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3230
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

OdgovorNapisal/-a Re 4/4 » 26.11.2018, 9:01

http://www.jarnvagsnyheter.se/20181123/ ... -malmbanan

Švedska uprava za promet in LKAB, med Kiruno in Narvikom, z decembrom začenjata poiskusne vožnje z 32,5 ton osnega pritiska. S poizkusnimi vožnjami se bo ugotavljalo, kakšen je vplih povečanja obremenitve na progo. Za to so morali obnoviti vseh 53 mostov in pregled stabilnosti nasipov. 32,5 ton je od decembra 2017 že dovoljeno med Vitåfors in Luleå. Na ostalih delih je potreben še pregled tirnic in kretnic, ter jih po potrebi zamenjati.
preglednik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1374
Pridružen: 20.09.2006, 15:24
Kraj: Primorska

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

OdgovorNapisal/-a preglednik » 26.11.2018, 10:23

In na keteri progi se uporablja največji osni pritisk, verjetno je to kje v Ameriki ali Avstraliji.
preglednik
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4306
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

OdgovorNapisal/-a Ljubitelj » 26.11.2018, 11:24

Od 4.11.2014 uporabljajo na železniciFortescue v lasti družbe FMC osno obremenitev 42 ton.

Verjetno te to trenutno najvišja osna obremenitev. In tračnice nič posebnega, 68kg/m.
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4306
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

OdgovorNapisal/-a Ljubitelj » 19.02.2019, 21:18

Testing of 32.5-tonne axleloads begins on Kiruna – Narvik line
NORWEGIAN infrastructure manager Bane Nor, Swedish infrastructure manager Trafikverket and Swedish mining company LKAB began testing the operation of heavier trains on the Kiruna – Narvik line on February 18, with the axleload increased from 30 to 32.5 tonnes.

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 4 gostov