Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Kako kaj naše sosedje OBB, DB, HŽ, MAV....
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Odpiram novo temo z namenom prikazati kaj lahko naredi sodobna privatna železniška družba tudi v konservativni Evropi. Govora je o železnici daleč na severu, v Skandinaviji, ki vodi do velikih rudnikov železa v Kiruni. Proga je bila zgrajena leta 1888 in elektrificirana na odseku Kiruna meja z Norveško leta 1915 (15kV, 162/3 Hz), dokončno pa leta 1923. Do leta 1996 se je promet na 536 km dolgi progi odvijal po ustaljenih pravilih, operaterja sta bila SJ in NSB in sta na meji menjavala lokomotive.
Družbo LKAB lastnico rudnikov je vedno bolj težila nekonkurenčnost železniškega prevoza do končnih pristanišč Narvik in Lulea. Za primerjavo, prevoz premoga Koper-Toplarna Ljubljana je dražji od ladijskega prevoza iz Avstralije v Koper, pa se še vedno sliši, da se vozi z izgubo! Po drugi strani vozijo železno rudo v Avstraliji vlaki teže 32.320 ton in osnim pritiskom 40t.
Zato je družba LKAB dosegla ustanovitev družbe Malmtrafik AB/Malmtrafikk AS skupaj z SJ in NSB, ki sta deleže kasneje odprodali. Takrat se je začel silovit razvoj na Malmbanan. Po končani modernizaciji leta 2010 bodo progo označevali naslednji superlativi

-osni pritisk 30 t/ leta 2008 samo do Lulea.
-dolžina postaj 750 m
-število vagonov v vlaku 68
-bruto teža z lokomotivama 8600 t
-neto 6800 t
-razmerje neto:tara 0.79 (SŽ (20x55=1100 tneto, bruto 1687 t z 1lok 541 lok, razmerje 0,65 :!: )
-lokomotive IORE
-TRAXX, Co'Co', moč 5400 kW, teža 180t, vlečna sila 600 kN.
-Vlak vlečeta dve lokomotivi, vzpon imax = 10%o.

Na gornjem primeru se vidi, da se tudi v Evropi da prevažati razsute tovore komercialno uspešno z bruto težo vlakov 8600 t. Odpadejo vsi pomisleki prisotni na raznih državnih železnicah:

-dolžina postaj omejuje težo: NI RES
-vlak se bo pretrgal pri vlečni sili 1200 kN: NI RES, uparabljajo skoraj 100 let stare avtomatske spenjače, modificirane AAR, oziroma ruske SA3.
-očevidno se tudi v Evropi da povečati osno obremenitev brez enormnih stroškov. Na žalost ne najdem podatkov o infarstrukturi
-tudi na železnici se da doseči ugodno razmerje neto:bruto skoraj 80%, in ne 65%. Za primerjavo vagoni SŽ nosilnosti 55t imajo bruto 25t, vagoni MTAB/MTAS nosilnosti 100t pa samo 20t!. Pred letom 1996 pa so bili na tem kjer ostal družbe, osna obremenitev 22,5 t.
Gostota prometa tovornih vlakov :
-5-6 vlakov porabi 5-6 ur na 220 km dolgem odseku v Luleo
-11-13 vlakov (dobre 4h) na 170 km odseku v Narvik
Kljub velikemu tovornemu prometu z zelo težkimi vlaki se ostali potniški in tovorni promet s konvencionalnimi lokomotivami odvija nemoteno. Kot zanimivost, pred svetovno recesijo, ki je drastično znižala ladijske voznine so razmišljali o kontejnerski liniji Severna Amerika/Halifax-Narvik-Finska-Rusija-Vostochny Port ali na Kitajsko preko Kazahstana do Urumqija in dalje do pristanišča Lianyungang.

Če hoče Luka Koper ohraniti konkurenčnost na področju razsutih tovorov, bo očevidno potrebno ustanoviti družbo za racionalni železniški prevoz rud in premoga, ki bo delovala na podobnih principi kot družba MTAB/MTAS.

Viri:
http://www.lkab.com/?openform&id=4556
http://en.wikipedia.org/wiki/IORE
http://en.wikipedia.org/wiki/Malmtrafikk
http://en.wikipedia.org/wiki/Ofotbanen
http://en.wikipedia.org/wiki/Heaviest_trains
http://en.wikipedia.org/wiki/SA3_coupler

LPL
Uporabniški avatar
Regan 664
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3625
Pridružen: 24.01.2006, 16:23

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a Regan 664 »

@Ljubitelj, če ti je Skandinavija tako lepa, se pa tja preseli. :wink:
Meni se Slovenija kar dopade.....
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Reagan 664:
@Ljubitelj, če ti je Skandinavija tako lepa, se pa tja preseli.
Meni se Slovenija kar dopade.....
Enkraten komentar, ki razkriva stanje duha na Kranjskem in njenih SŽ. Upam, da se mi zaradi nosilcev tako naprednih idej ne bo potrebno na stara leta izseliti iz propadle Kranjske, ki bo vsa pod zaščito Nature 2000, njeni prebivalci pa muzejski eksponati ob S(oških)Ž(eleznicah) z raznimi prastarimi Reagani 664 in celo nekaj novodobnih 541 za 230 km/h in instalirano močjo večjo kot vse napajalne naprave na "gorski" progi Lj-Je.

Lep pozdrav Reagan s pogledom v :?: bodočnost
LJ363
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1529
Pridružen: 30.07.2007, 17:27

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a LJ363 »

Stanje duha našega "Ljubitelja" pa lahko vidimo prav v vsakem njegovem prispevku. Žal ga v resnici prav nič ne skrbi za SŽ, ali pa za deželo Kranjsko. Če bi ga, verjetno ne bi vsak dan jamral na forumu, ampak bi se obrnil tja, kjer bi to lahko imelo kak učinek. Žal se očitno pri vseh njegovih dolgoletnih izkušnjah ni naučil kako pač dela kapitalizem in mu ni jasno, da so za uspeh/neuspeh podjetja zaslužni/krivi samo vodstvo in lastniki, saj lahko le ti odločajo kako in kaj se bo delalo, kdo bo delal in kdaj bo podjetje šlo v stečaj. In ker kot lastnik (posredno preko države) ne ukrepa in dopušča zanemarjanje podjetja v katerem je lastniško udeležen, je precej bolj kriv za stanje, kot pa delavci, ki so tam zaposleni. Ampak, ker je lažje udrihati po vseh naokoli, kot pa kaj narediti, moramo skoraj v vsakem njegovem prispevku poslušati, kakšno sr***e so SŽ.
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

LJ 363:
Ampak, ker je lažje udrihati po vseh naokoli, kot pa kaj narediti, moramo skoraj v vsakem njegovem prispevku poslušati, kakšno sr***e so SŽ.
V mojem prevem prispevku niso bile prav nikjer omenjene SŽ. Podal sem samo tehnična dejstva o verjetno najbolj napredni tovorni železnici v Evropi. Če pa kdo prepozna primerjavo z raznimi "državnimi" železnicami, pa to izkazuje njegovo podzavestno zavedanje "sr***a" v njegovi organizaciji.

V pričakovanju konstruktivnih pripomb Vaš

Ljubitelj tehnološko naprednih in ekonomsko konkurenčnih železnic
klemenčič
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 263
Pridružen: 25.03.2009, 18:12

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a klemenčič »

Ponovno vidimo tisto staro debato na tem foromu. Eni pač zagovarjamo napredek SŽ nekateri pa pač tako stanje kot je.
To je tako kot :" Psi lajajo, karavna pa gre dalje".
Drugače pa sem si ogledal o tej progi dokumentarec na bahntv, res je vse kar je navedel ljubitelj samo prosimo lahko , da bi bilo to tudi pri nas.
Barbarpapa1
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1639
Pridružen: 09.11.2005, 22:40
Kraj: Maribor

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a Barbarpapa1 »

Pozdrav

Malmbana (ali Ofotbanen) je res fascinantna v vseh pogledih. Vendar njena primerjava s SŽ ali katerokoli evropsko železnico ni na mestu, ker je v ekonomskem pogledu zelo specifična. Nastala je namreč samo iz enega razloga, to je učinkovit transport visokokvalitetne železove rude do Lulea-e in Narvika. Njej ne konkurira nobena cesta, nobena reka in nobena železnica. Sama proga (tiri) je sicer v lasti švedskih in norveških železnic, vendar je firma, ki vozi težke vlake z rudo, Malmtrafik (MTAB/MTAS) nastala z združitvijo deležev švedskih in norveških želetnic kot tudi rudarske firme (LKAB), katere ruda se vozi. Kasneje sta SJ in NSB svoje deleže prodale LKAB-u, ki je sedaj edini lastnik Mlamtrafika in je de-fakto monopolist. Po progi sicer vozijo še drugi operaterji, vendar so vsa prevozna sredstva za prevoz rude (velike lokomotive IORE in Dm3 ter vagoni) v lasti Malmtrafika, torej LKAB-ja.

Torej je proga tako specifična, da si lahko privošči delno celo svoje standarde (osni pritisk, spenjače na vlakih z rudo) in je, kot rečeno, kot taka neprimerljiva z ostalimi javnimi železnicami.

In pa lepo bi bilo, če bi, ko kdo objavi takšno zadevo, kot jo je ljubitelj, pobijali njegove trditve z argumenti in ne z "obkladanjem ad hominem". Seveda naj velja obratno tudi v nasprotni smeri.

LP


Jože
LJ363
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1529
Pridružen: 30.07.2007, 17:27

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a LJ363 »

Kot prvo si tudi sam želim, da bi bilo stanje na SŽ boljše, pa ne dobivam plače tam. Žal pa trenutno ne vidim, da bi se poskušalo reševati probleme tam, kjer izvirajo.

Kot drugo pa mi gre hudo na jetra tole konstantno "pametovanje", zakaj si nekdo ne vzame nekaj časa in se gre pogovorit s kom od odgovornih?

Pa še posebej za Ljubitelja:
Ljubitelj napisal/-a:V mojem prevem prispevku niso bile prav nikjer omenjene SŽ.
Dvakrat direktno:
Ljubitelj napisal/-a:Za primerjavo, prevoz premoga Koper-Toplarna Ljubljana je dražji od ladijskega prevoza iz Avstralije v Koper, pa se še vedno sliši, da se vozi z izgubo!
Ljubitelj napisal/-a:-razmerje neto:tara 0.79 (SŽ (20x55=1100 tneto, bruto 1687 t z 1lok 541 lok, razmerje 0,65 :!: )
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Se opravičujem, res sem dvakrat omenil SŽ, vendar samo gola tehnično komercialna dejstva v namen primerjave med sodobno tovorno železnico in kontinentalno igračkarijo, kjer povprečna teža tovornega vlaka komajda presega težo lokomotiv na progi Malmbanan.
Barbarpapi1 (ali sem napisal prav?) bi pa dodal, da je pred ustanovitvijo firme Malmtrafik imela proga povsem normalen status kot ostale državne železnice. Šele prihod drugih ponudnikov žel. rude iz Brazilije in Australije na Evropski trg, kot posledica cenenih pomorskih prevozov, je izvedel ekonomski pritisk na lastnike rudnika, da se promet racionalizira, v nasprotem pa grozi rudnikom zaprtje. Kot vemo so ustanovili družbo MTAB/MTAS, iz katere so se kasneje državne železnice umaknile.

Proga res nima druge konkurence, zato je še toliko manj razumljivo, da železniške uprave, ki se borijo na konkurenčnem trgu ne spremenijo svojih standardov. En od takih je 100 let stara avtomatska spenjača. Bi človek dejal, da če po 100 letih zavračaš koristno pogruntavščino, meji to na bebavost. V starih strokovnih knjigah (30 leta prejšnega stoletja) last mojega pokojne očeta so bile tudi navedene avtomatske spenjače. Opomba pa je bila, da se uporabljajo le za nekatere sklenjene vlake za prevoz rud, ker omogočajo mnogokratno povečanje teže vlakov.
Specifičnost proge gor ali dol. Slej ko prej se bo pojavil privatni prevoznik specializiran za prevoz rude iz Kp, ki bo brez problemov peljal 40+ tov. vagonov po 90 ton bruto in taro 20 ton, kar znese bruto brez lokomotiv 3600+ton. Če ste pazljivo prebrali, je inštalirana moč ene IOR lokomotive 5400 kW (541 ima moč 6700/6000 kW) ob vlečni sili 600kN. Vlak pa vlečeta dve, kar je enako instalirani moči NP Črnotiči. (seveda bi moral uporabljati lažje variante 6 osnih lokomotiv s težo 135 ton). Za prevoz rude se ne zahteva hitrost, ampak nizka cena. Takrat pa bo prepozno za nacionalnega prevoznika.
Pa še ena zanimivost. Novi tovorni vagoni z nosilnostjo 100t in taro 20t so bili narejeni v Južni Afriki. Konservativna Evropa očevidno ne more niti pomisliti, da se da težo 4 osnega vagona za rudo toliko oskubiti.
Kar se pa tiče osnih obremenitev in infrastruktur, kot zanimovost iz Avstralije je teža tračnic za 26 t/os samo 50 kg/m.

LPL
Gorchi
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 6518
Pridružen: 23.10.2006, 12:25
Kraj: Cerklje na Gorenjskem

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a Gorchi »

Presek vsega skupaj daje neko realnost ampak vseeno se bom še jaz obesil na to spenjačo. Ni skrivnost, da na verigo se vozi le še po tem delu pa morebiti še kje v Afriki in podobno. Rusi imajo že dolgo svoj spenjalni sistem, Američani tudi, kot beremo tudi LKAB. Jasno je, da je veriga kot taka zastarela ampak tu je dobesedno globalno evropski problem kot še kup drugih standardov. Dokler pa nekdo ne zgrunta nekega vmesnega sistema, ki bo lahko uporabljal neko spenjačo kot tudi verigo, bomo še naprej vozili z verigami. Pač tako je, če dobiš SNCF vagone ali pa vagone PKP na naša tla, jih boš lažje vozil z verigo kot spenjačo sicer rabiš bodisi vmesne vagone, bodisi kak "pretvornik". Žive, taurusi ali kakorkoli jim že rečemo, imajo več kot dovolj zaloge za vleko več kot 1200t vlakov a kaj ko nas najšibkejši člen daje. Zadeva ni problem lokalnega značaja temveč evropskega.

Že dalj časa se Evropa ukvarja tudi s standardizacijo signalno varnostnih naprav a neuspešno. Razlogi so logični, recimo če pogledamo Italijo. Do nedavnega so imeli 4-codici sistem, sedaj prehajajo na SCMT. In zaradi uvedbe SCMTja naše lokomotive tja ne morejo več voziti, če nimajo tega sistema namontiranega. Enako blokado potem lahko naredijo vse države, če nič drugega zaradi omejevanja konkurence. Varianta sicer je, tako kot imamo na 541, montažo vseh mogočih varnostnih sistemov kar pa posledično draži nabavo in vzdrževanje lokomotiv. Bognedaj, da bo kakšna taka lokomotiva (po možnosti serije 541-1xx) udeležena v trku, saj bo servis dražji kot nabava nove...

Praviš, da imajo osni pritisk 30t/m. Kot so že ugotovili, je LKAB in pripadaoča družba monopolist na omenjeni progi in si seveda lahko špoga tako obremenitev. Marsikje po Evropi imajo že 22,5t/m, morda tudi več, zagotovo tudi manj. Pri nas pa zaradi vnetega zanemarjanja le na določenih odsekih dosegamo 22,5t/m. Ne vem kaj bi finančno pomenilo, da bi se pri rekonstrukcijah in novogradnjah dela odseke, ki presegajo to normo na recimo 25t/m, vsekakor pa se verjetno vsi strinjamo, da se mogoče vseeno splača odriniti kak € več za gradnjo obremenitve 25t/m, da bo vsaj za nekaj časa mir sicer bomo kaj kmalu poslušali, da imamo spet "najlažje proge" v EU. V vsakem primeru pa tak monopolist bistveno lažje predela proge kot pa nek SŽ, RFI, DB na svojem omrežju, kjer je prog bistveno več kot 30km, denarja pa itak manjka vsepovsod...

Toliko z moje strani in upam, da ne bom povzročil preveč hude krvi ;)
Goran
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Gorchi:
tale citat iz Wikipedie:
"If the vehicle fitted with the SA3 retains its buffers, then a special adapter allows that vehicle to couple to another vehicle fitted with buffers and chains, provided that the buffers have the same spacing or gauge. This appears to be done in Iran."

Sam sem na lastne oči (mogoče bom našel tudi sliko) videl na Finskem take adapterje na lokomotivah. Nič kompliciranega, le odbojniki morajo ostati. Druga pesem pa je nikoli uveljavljena UIC automatska spenjača.
Gorchi
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 6518
Pridružen: 23.10.2006, 12:25
Kraj: Cerklje na Gorenjskem

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a Gorchi »

Ljubitelj, ne rečem, da taka kuplunga ni strojniški problem, problem je v glavah :) Enkrat se bodo počasi morali zganiti in sprejeti nek standard, do takrat bodo pa lepo verige pele...
Goran
Uporabniški avatar
Regan 664
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3625
Pridružen: 24.01.2006, 16:23

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a Regan 664 »

@Ljublitelj: ne vem, zakaj nas tako rad primerjaš z Ameriko, pa Nemčijo, pa Skandinavijo? Če ti je tam lušno, se pa tja preseli :roll:, naredi kaj, da bo tako lepo tudi pri nas. :lol: Ne pa da nonstop delaš nerealne primerjave in nekaj blebetaš , kot da je ta forum dežurni krivec za težave SŽ...

PS: Tudi jaz si želim sprememb na bolje, ampak za razliko od tebe ne jamram, ker s tem ne bom nič dosegel, pa tudi barab na Kolodvorski 11 ne zagovarjam. :wink:
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Gorchi:
Ljubitelj, ne rečem, da taka kuplunga ni strojniški problem, problem je v glavah Enkrat se bodo počasi morali zganiti in sprejeti nek standard, do takrat bodo pa lepo verige pele...
UIC avtomatska spenjača (link v prejšnem postu) se razvija že 52 (dvainpetdeset) let brez uspeha. Glede na to, da obstajajo nekoliko preprostejše, a preiskušeno delujoče (AAR, AS3) in da so vsi vagoni v zadnjih ~30 letih zgrajeni za namestitev avtomatske spenjače, res ne vidim ovire, zakaj razne družbe ne bi namestile (vsaj za težke maršrutne vlake) ruske verzije AS3. Evropska UIC spenjača mora namreč biti kompatibilna z rusko (to je ena od zahtev), razen seveda pri elektriki in pnevmatiki. Kot rečeno, problem je v glavah :idea: Vendar, pojav konkurence na tirih in ob njih, bo prinesel ekonomične rešitve, ali pa evropskih železnic v tovornem prometu ne bo več. Uvedba težkih kamionov, kot na Švedskem, je še samo vprašanje časa. Potem bo pa tudi prevoz rud iz Kp po cesti cenejši, kot z liliputanskimi tovornimi vlaki, ki na svetu po svoji majhnosti nimajo primere, niti v Afriki ne.
Reaganu 664 pa samo to, da se bodo morale vse žel. družbe zgledovati po naprednih rešitvah v Skandinaviji. Če sem kdaj primerjal skandinavske rešitve s stanjem na SŽ, je to le zaradi lažje primerjave. Tako kaže, da se ni kam preseliti in bom kar ostal v SVN in še mogoče kdaj opozoril na kakšno napredno rešitev kjerkoli v tujini. Vsem, ki so vpleteni v žel. transportni sistem pa naj velja napotek, da je potrebno prebirati literaturo in potovati po svetu z odprtimi očmi.

LPL
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Moram hitro popraviti, ruska spenjača je SA3.

Brez zamere L
Odgovori