Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Kako kaj naše sosedje OBB, DB, HŽ, MAV....
dingo
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 496
Pridružen: 08.08.2009, 15:42

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

OdgovorNapisal/-a dingo » 20.10.2009, 20:48

Ma Evropa je neumna. Nekaj nanovo razvijajo že pol stoletja pa jamrajo, da bo drag prehod, ko pa bi lahko že zdavnja vzeli ali rusko ali ameriško spenjačo. Ampak ne mi smo (kao) bolj pametni bomo razvil tako, da se priklopi še zrak pa elektrika obenem. Medtem pa uporabljamo že 180 let star princip spenjanja vagonov (američani so zamenjali na avtomatsko spenjačo okoli leta 1900, rusi po drugi svetovni vojni).
Uporabniški avatar
Tin€
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3542
Pridružen: 25.05.2006, 22:52
Kontakt:

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

OdgovorNapisal/-a Tin€ » 20.10.2009, 21:10

Samo eno vprašanje. Kako si predstavljate prehod med klasičnim spenjanjem in avtomatsko spenjačo :?:

Vsak prehod med enim in drugim sistemom zahteva kar korenite prilagoditve. Poglejte samo malo nazaj, koliko prilagoditev je bilo potrebno ob prehodu na novo plačilno stredstvo (Evro) v Evropi, dve leti če se ne motim. Pa je šlo le za denar in še tu je teklo neko vzporedno obdobje.

Kako prenesti to vzporedno obdobje pri spenjanju vagonov na železnico je pa zelo velik problem. Vsekakor se ve da je na voljo naprednejša in zmoglivejša oblika spenjanja vagonov, ravno tako je nekaj podobnega tudi pri distribuciji TV signala, pa jim tudi tu šteka.

Vagon kateri bo potoval iz recimo neke izmed južnih članic EU-ja na skrajni sever EU-ja zna naleteti na kar nekaj težav pri njegovi poti, saj ni rečeno, da bodo vse Evropske države istočasno in to v zelo kratkem poku zamenjale način spenjanja. Vmestni vagoni so vsekakor alternativa, vendar jih posamezne železniške uprave ne bi verjetno spustile iz svojega teritorija brezplačno, to pa vsekakor draži prevoz tovora, da ne omenjam še stranskega produkta, kot je podaljševanja vlaka in seveda tudi dodatnega ranžiranja.

Kako to izpeljati in to v čimkrajšem roku :?: Kdor bo vedel odgovor na to si po mojem skromnem mnenju zasluži najman Nobelovo nagrado če ne še kaj več :!:

Potrebno je vedeti tudi to, da je potrebno spenjanje tudi med tistimi vagoni kateri imajo kategorijo (osna obremenitev) "D" in vse do tistih kategorije "A".
Tine
dingo
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 496
Pridružen: 08.08.2009, 15:42

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

OdgovorNapisal/-a dingo » 20.10.2009, 21:26

Pač narest neko prehodno obdobje. Pa določit, da mora že ob uvedbi npr. z 1.1 leta xy imeti to spenjačo najman 30% lokomotiv in vagonov. Prehodno obdobje pa npr. 1 leto, največ 2. Se pravi na lokotivah in pa vagonih, ki velikokrat zaidejo čez mejo bi se to hitro zamenjal. Za vagone in pa lokomotive, ki se večinoma gibljejo v domačem okolju pa ni treba takoj menjat spenjače.
No da me ne boste razumel kot nekaj pametujem pač tako si jaz (mogoče naivno) predstavljam prehod. Idealnega obdobja za prehod nebo nikoli (no je že bil, takoj po 2. svetovni vojni).
Uporabniški avatar
Dino S
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1463
Pridružen: 18.09.2008, 16:19
Kraj: Rogaška Slatina

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

OdgovorNapisal/-a Dino S » 20.10.2009, 22:22

Ljubitelj napisal/-a: Uvedba težkih kamionov, kot na Švedskem, je še samo vprašanje časa. Potem bo pa tudi prevoz rud iz Kp po cesti cenejši, kot z liliputanskimi tovornimi vlaki, ki na svetu po svoji majhnosti nimajo primere, niti v Afriki ne.

LPL

Naše avtoceste so tak slabo narejene, da še trenutnih obremenitev ne prenesjo, kaj šele, da bi povečali največje obremenitve. Niso samo železnice v slabem stanju :lol:
...
Barbarpapa1
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1635
Pridružen: 09.11.2005, 22:40
Kraj: Maribor

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

OdgovorNapisal/-a Barbarpapa1 » 20.10.2009, 22:27

Pozdrav

V zanimivo smer se je razvila naša debata, ni kaj.... Kolikor je meni znano, je "eurospenjača" že razvita. Mislim, da je prav, da vsebuje tudi spojnice za zrak in elektriko, ker to znantno pohitri sestavo vlakov in zmanjša potrebo po delovni sili. Danes, v dobi elektronike in računalnišva, bi se dalo to še nadgraditi. Pa tudi prehod se mi ne zdi toliko težaven, se je v zadnji verziji spenjače (pri tej se ohranijo odbijači, spenjača je samo vlečna naprava) mislilo tudi na to:

http://www.ba-bautzen.de/wirtschaftssenioren/amk/amkenglish/wabconeu_e.htm

Zakaj pa se zadeva še ni uvedla. Odkrito rečeno, ne vem....Lahko pa o tem malo pametujem. Problem je verjetno v tem, da Evropa ni Amerika in evropske nacionalne uprave niso privatne železniške družbe in posledično pri njih igra politika zelo pomembno vlogo v negativnem smislu....

LP

Jože
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4210
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

OdgovorNapisal/-a Ljubitelj » 21.10.2009, 6:50

Tin€, kakor je napisal nazadnje barbarpapa1 so pri UIC spenjači C-AK rešeni vsi problemi prehoda na staro spenjačo z avtomatskim zategovanjem kavlja na GZK (mixed mechanical coupler) spenjači. Ohraniti je potrebno le odbojnike. Nekaj podobnega, žal slike ne najdem sem videl tudi pri VR. Tudi starejše lokomotive na Malmbanan so opremljene s podobnimi spenjačami. Vse gre brez prevelikih problemov. Vendar se stvar iz politično/nacionalnih razlogov vleče že čez 52 let. Tako ostaja Evropa (državne, semi državne železnice) edino področje kjer uporabljajo prastari sistem z odbojniki in kavljem in jamrajo, da se lahko 1500 t vlak pretrga na max. dovoljenem vzponu 25%o.
Kot zanimivost velikonočni praznik leta 1975 je že bil predviden za vse evropsko zamenjavo. Velikonočnega datuma pa se dobro spomnim, ker je v začetku 70 let bil moj oče še krepko aktiven na JŽ. Pa mi ni znal povedati, kako se pripravljajo na ta datum. (s figo v žepu).

LPL
Uporabniški avatar
Dolfe
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 12686
Pridružen: 02.03.2006, 8:52
Kraj: Na cesti

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

OdgovorNapisal/-a Dolfe » 21.10.2009, 7:05

Ljubitelj napisal/-a:........... Vendar se stvar iz politično/nacionalnih razlogov vleče že čez 52 let. Tako ostaja Evropa (državne, semi državne železnice) edino področje kjer uporabljajo prastari sistem z odbojniki in kavljem in.....
LPL


Malce bolj za hec ali pa tudi ne ....... kaj pa če cela Evropa že 52 let čaka na to, da železnice dokončno "crknejo" in gredo v stečaj. Kot na SŽ recimo? Slika :lol:



Obama-mama reši nas. press Slika
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8900
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 21.10.2009, 22:41

Mislim, da se je @Ljubitelj razkril...
Ljubitelj napisal/-a:
Ljubitelj tehnološko naprednih in ekonomsko konkurenčnih železnic

Zgornja formulacija se sploh ne sliši tako slabo...



Poleg tega @Ljubitelj predlaga:
Ljubitelj napisal/-a: Vsem, ki so vpleteni v žel. transportni sistem pa naj velja napotek, da je potrebno prebirati literaturo in potovati po svetu z odprtimi očmi.
LPL

Tudi to se ne sliši tako slabo...sploh ni treba biti ne vem kako pameten, samo toliko, da znaš izbrati najboljše, kar so že drugi pogruntali... :idea:



V zgornjem primeru je @Ljubitelj bolj kot po SŽ "užgal" po evropski zaostalosti, kot pa po SŽ. Nasvet za SŽ je dodall samo MMG...

Rešitev za vse tehnične težave v infrastrukturi in voznem parku SŽ v sedanjem trenutku pa je glavno vprašanje, okoli katerega se bodo lomila kopja... :fraca :kij :guns :science :pamet :igraca :beg
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4210
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

OdgovorNapisal/-a Ljubitelj » 22.10.2009, 7:23

ŽC:
V zgornjem primeru je @Ljubitelj bolj kot po SŽ "užgal" po evropski zaostalosti, kot pa po SŽ.


Končno je en odkril srčiko problematike =D> .

Stvari na kontinentalnih železnicah pa bodo šle svojo pot naprej. Predvidevam da se bo slej ko prej pojavil prevoznik z relativno "težkimi" tovornimi vlaki maksimalnih osnih obremenitev, verjetno tudi večjih od standariziranih. Bo pač vozil malo počasneje (v Narvik in Luleo voziji z Vmax=60 km/h, povprečna hitrost je pa povsem enaka kot na SŽ, potniški vlaki do Vmax=135 km/h), saj hitrost prevoza za rude in premog predstavlja samo dodaten strošek. Treba bo pač najti optimalno dovoljeno hitrost, ki ne bo predstavlajla oviro za ostali promet. Tisti, ki jim pa ne bo sledil, bo sicer jamral, da se na klancu lahko vlak pretrga, ampak kmalu se mu ne bo pretrgal noben več.... Tako se bodo stvari racionalizirale v nekaj letih, če le ne bo nacionalnega nagajanja, za kar pa je v EU bolj malo možnosti, kot kažejo žalostne izkušnje SŽ.
Povsem druga stvar pa je prevoz kontejnerjev. Ta trenutek ni videti možnosti prevoza po Evropi v dvojni višini, torej bodo vlaki še vedno krepko omejeni z dolžino postaj. Edina racionalna možnost je uvedba posebnih mnogočlenskih vagonov (več kot 6 osni, ki se že nekaj časa videvajo) s čim krajšimi razmiki med členi. Skratka, potrebno bo specializirati vozni park. Ostali promet s posamičnimi pošiljkami, bo pa na območju železnic hitro stagniral in s tem potreba po ranžirnih postajah in kopico delovne sile.

LPL
cokla
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 11315
Pridružen: 10.08.2007, 21:50
Kraj: ob levem bregu Save

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

OdgovorNapisal/-a cokla » 22.10.2009, 8:46

karbidovka napisal/-a:Tudi sam menim, da bi bila potrebna velika čistka na SŽ.



Se strinjam ...vendar driske ne odpravljaš z ukrepi pri riti , temveč pri ustih.
Zakaj dekleta povesijo oči, ko jim rečeš: "Ljubim te"?

Da bi videle, če je res !

( Regis Houser )
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8900
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 20.05.2011, 12:51

Prost dostop do člankov v reviji Journal of Rail and Rapid Transit =D> =D>

Enhancing freight railways for 30 tonne axle loads
J. C. O. Nielsen and A Stensson
Proceedings of the Institution of Mechanical Engineers, Part F: Journal of Rail and Rapid Transit, July 1, 1999; vol. 213, 4: pp. 255-263.

http://pif.sagepub.com/content/213/4/255.full.pdf+html

mi je omogočil, da sem preveril Ljubiteljeve trditve, zbrane na internetnih povezavah.

Bo kar držalo...
trocken
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 589
Pridružen: 22.12.2009, 10:55

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

OdgovorNapisal/-a trocken » 20.05.2011, 21:09

Dino S napisal/-a:
Ljubitelj napisal/-a: Uvedba težkih kamionov, kot na Švedskem, je še samo vprašanje časa. Potem bo pa tudi prevoz rud iz Kp po cesti cenejši, kot z liliputanskimi tovornimi vlaki, ki na svetu po svoji majhnosti nimajo primere, niti v Afriki ne.

LPL

Naše avtoceste so tak slabo narejene, da še trenutnih obremenitev ne prenesjo, kaj šele, da bi povečali največje obremenitve. Niso samo železnice v slabem stanju :lol:


Se strinjam, delam na avtocestah in približno vem, kako so narejene. Naprimer ena cvetka, da je debelina asfalta na voznem, prehitevalnem in odstavnem pasu različna. Pač, špar sistem, ki pa se podre ob prvi zapori na cesti, ko je npr. potrebno promet iz voznega (debelejšega) pasu preusmeriti na odstavnega...
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4210
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

OdgovorNapisal/-a Ljubitelj » 24.05.2011, 12:03

Me veseli, da ŽC ugotavlja da moje trditve drže. Presenča pa me, da na tej progi uporabljajo osni pritisk 30 t/os pri tračnicah 50 kg/m (1100 MPa) in lesenih pragovih posejanih na 50 cm. Rezultat je ta, da vagon s taro 20 ton pelje 100 t tovora. Primer Fe ruda za Linz potuje na vagonih s taro 25 t in nosilnostjo 55 ton. To pomeni da so na Malmbanan 21% bolj produktivni kot na SŽ ob primerljivi infrastrukturi, upoštevaje samo razmerje neto/bruto, neglede na težo vlakov, ki je cca 3-4x večja kot pri nas.

LPL
Uporabniški avatar
Jembah
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1859
Pridružen: 05.11.2006, 17:38
Kraj: Maribor

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

OdgovorNapisal/-a Jembah » 24.05.2011, 15:15

Njim verjento ni treba cakat odjave potnika... :roll:
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4210
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

OdgovorNapisal/-a Ljubitelj » 24.05.2011, 19:24

Kakšno zvezo pa ima čakanje na potniški vlak pri razmerju netto-bruto? Kakor je napisano vozijo na tej progi tov. vlaki s hitrostjo 50/60 km/h in kvečjemu kak potniški čaka na tovornega. V primerno urejenem/vodenem prometu pač vlak v takem primeru zmanjša hitrost, tako ni potrebe po ponovnem speljevanju in trošenju energije, saj nikjer ne piše, da mora voziti z voznoredno hitrostjo in ne počasneje, ali pa hitreje. Pogoj je le ta, da ne prekorači maksimalno dovoljene hitrosti glede na stanje proge in voznega sredstva.

LPL

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 2 gostov