Pri debati o mašineriji smo se dotaknili problema emisij. Jasno je, da standardni ameriški kramp verjetno "od prve" ne ustreza najnovejšim emsijskim standardom, npr. evropskemu normativu za izpušne pline necestnih dieselskih aplikacij, stopnja III oz. IV oz. podrejenim UIC standardom.
Nekaj malega o plinih na tirih najdete na povezavah
http://www.dieselnet.com/standards/inter/uic_loco.php oz.
http://www.dieselnet.com/standards/eu/nonroad.php Ameriške emisije:
http://www.dieselnet.com/standards/us/loco.php
Profesionalno sem doma pri emisijah cestnih vozil, in lahko povem, da je sistem za nadzor motorja (vbrizgovalni sistem in sistem za obdelavo emisij), ki se bo uporabljal v čistih evropskih pašalukih, dokaj kompleksnejši od tistega, ki se bo uporabljal v culokafriji, kjer je dovoljeno malce dimiti. Da bi vse skupaj delovalo, mora biti ustrezno načrtovana in grajena tudi mehanika motorja. Vendar so razlike v proizvajalčevih cenah sorazmerno male. Pa pustimo avte in podobno low-cost šaro na stran: tam, kjer varčujejo z denarjem in seveda obvladajo tehniko, znajo industrijske pogonske agregate starejših generacij tako predelati, da ustrezajo najsodobnejšim emisijskim normativom. Živ primer je npr. nemška serija lokomotiv BR218. Več o tehničnih specifikacijah in vgradnji oz. optimizaciji motorjev MTU TB11 lahko preberete na
http://de.wikipedia.org/wiki/DB-Baureihe_218.
Američanov kot tehnikov sicer posebej ne čislam, toda dvomim, da niso sposobni za normalne denarje zgraditi mašine, ki ustreza evropskim predpisom, in nedvomno vedo, kako graditi lokomotive, ki bodo delovale 50 let. Ne pozabiti, da je Kalifornija ena od zveznih dežel ZDA, ki ima najostrejše predpise kar se emisij tiče. In tam tudi vozijo dizelce. Če koga zanima, kaj si o plinih misli kalifornijski emisijski bog-i-batina (ki je med drugim v vaše avte vpeljal še vtičnico za diagnozo in rumeno lučko za napako na motorju), lahko prične z branjem tukaj:
http://www.arb.ca.gov/msprog/offroad/loco/loco.htm. Sicer pa ameriška EPA na zveznem nivoju ne zastavlja nič kaj milih standardov.
Če povlečem črto: tržno ceno nekega izdelka določa kup dejavnikov. Še najmanjši vpliv ima proizvajalčeva cena. Pri tako velikih biznisih, kot je nabava lokomotiv, ceno določa kup netehničnih dejavnikov, še najbolj pa na koncu zakonodaja, ki lahko pod najrazličnejšimi krinkami regulira trg. In če evropski proizvajalec ponudi in naivnežem uspe prodati mašino, ki stane 4x10^6 EUR (pozor @Ljubitelj, uspelo mi je!), potem tudi američan ne bo neumen, in na istem trgu ustrezne mašine prodajal za samo 2 milijona Evrov. Ker pri nas o nakupih na koncu odločajo "hajeki" (tudi vozeki; gre za štajerski sinonim za nesposobne osebe), ki se za nedvomno kakovostne izdelke, izbrane na osnovi tehničnih meril, ne znajo izpogajati še v ekonomskem smislu, pač precenjeno robo kupujemo od take firme, ki v istem času, ko se izvaja nakup, v Sloveniji ukinja delovna mesta.
Moj foter vedno pravi: svet je večji kot zeljni vrt. In tega se je potrebno držati v vseh ozirih, pa tudi pri nakupu lokomotiv.
Lp,
Tono
).
.
Ko bi se vsaj lahko malo naučil,tvoje prefinjene umirjenosti,ki ti polzi izpod peresa.Pa še vedno pico na glavico.
Kar se pa tiče ameriških lokomotiv, še enkrat bravo. Ceno pač določa več dejavnikov, predvsem pa so ameriške družbe stroškovno orientirane, pri nas (tudi v Evropi) bi pa vsi imeli neke ferarije na kolovozih in pa kup lokalnih zahtev kar močno podraži izdelek.
