sž Hercules
Re: sž Hercules
Koliko težak vlak lahko vleče v 25 ‰ naklon ?
Prej je Lokomotiva od Metransa iz Sežane pripeljala 1085 tonski vlak z Đuro kot doprega. Očitno je že velik problem krajši 15 ‰ naklon iz Volčje Drage proti Šempetru.
Prej je Lokomotiva od Metransa iz Sežane pripeljala 1085 tonski vlak z Đuro kot doprega. Očitno je že velik problem krajši 15 ‰ naklon iz Volčje Drage proti Šempetru.
Re: sž Hercules
Hercules pač ni Regan, in nikoli ne bo. Že na koridorju se je pokazalo, kdo je "dasa" in tu zdaj še enkrat več.Urban91 napisal/-a:Koliko težak vlak lahko vleče v 25 ‰ naklon ?
Prej je Lokomotiva od Metransa iz Sežane pripeljala 1085 tonski vlak z Đuro kot doprega. Očitno je že velik problem krajši 15 ‰ naklon iz Volčje Drage proti Šempetru.
Bi rabil vsaj tandem, da bi zvlekel v klanec enak vlak, kot ga Regan sam. Ampak dobro, čez teden bo tako na divaškem nabiralniku, to zmore.
Pri nas bi ga rabili za kaj drugega, ampak jbg...
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1951
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
Re: sž Hercules
To dela adhezija. Sicer je Hercules za kakšnih 500 konjev močnejši od Regana.
preglednik
Re: sž Hercules
Teoretično je Herculesova vlečna sila za kakšnih 5% nižja kot Reganova. Seveda pa ima Hercules v slabih adhezijskih pogojih veliko večji problem to spraviti na tirnico, Reganova večja teža in dodatni 2 pogonski osi lahko naredita zelo veliko, klasične zavore (ki delujejo na vozno površino kolesnih dvojic) s pravim majstrom pa mali čudež ... kjer Hercules gladko obleži. Ni kar brez veze pogosta praksa na ÖBB da Herculesi vlečejo tovorne vlake v tandemih ...
Pa še: vlečna sila je tista, ki vlak zvleče v klanec; moč je tista, ki pove s kakšno hitrostjo gre vse skupaj v ta klanec. Fizika namreč pravi, da je moč enaka vlečni sili pomnoženi s hitrostjo.
Pri lokomotivah z vlečnimi elektro motorji (E in DE lokomotive) lahko v dokaj dobrem približku rečemo, da je vlečna sila konstantna pri hitrostih od nič do hitrosti, kjer je zmnožek sile in hitrosti enak (vlečni) moči lokomotive, potem pa vlečna sila s povečevanjem hitrosti pada saj je moč konstantna (približno). Ko vlečna sila pade na silo, s katero se vlak upira vožnji (klanec, trenje, ...), se pospeševanje konča.
Če imasta Hercules in Regan podobno vlečno silo, pomeni da Hercules lahko na klancu pospeši do višje hitrosti kot Regan (če predpostavimo da je sila upora vlaka neodvisna od hitrosti) saj ima višjo moč, torej zmnožek sile in hitrosti.
Po domače: višja Herculesova moč se pokaže samo pri višjih hitrostih.
Kot rečeno, zgornje je zgolj teorija, v praksi so stvari občasno tudi drugačne ...
Pa še: vlečna sila je tista, ki vlak zvleče v klanec; moč je tista, ki pove s kakšno hitrostjo gre vse skupaj v ta klanec. Fizika namreč pravi, da je moč enaka vlečni sili pomnoženi s hitrostjo.
Pri lokomotivah z vlečnimi elektro motorji (E in DE lokomotive) lahko v dokaj dobrem približku rečemo, da je vlečna sila konstantna pri hitrostih od nič do hitrosti, kjer je zmnožek sile in hitrosti enak (vlečni) moči lokomotive, potem pa vlečna sila s povečevanjem hitrosti pada saj je moč konstantna (približno). Ko vlečna sila pade na silo, s katero se vlak upira vožnji (klanec, trenje, ...), se pospeševanje konča.
Če imasta Hercules in Regan podobno vlečno silo, pomeni da Hercules lahko na klancu pospeši do višje hitrosti kot Regan (če predpostavimo da je sila upora vlaka neodvisna od hitrosti) saj ima višjo moč, torej zmnožek sile in hitrosti.
Po domače: višja Herculesova moč se pokaže samo pri višjih hitrostih.
Kot rečeno, zgornje je zgolj teorija, v praksi so stvari občasno tudi drugačne ...
LP, Metod
Re: sž Hercules
Zakja bi pa klasične zavore naredile prvi čudež. Čudežev se preprosto v naravi pač ne da delat. Če ni adhezije je ni, in zavore je ne povečajo. Pa ne da na naprednih (pred več kot 1/2 stoletja) ameriških mašinah z zavorami uravnavajo prehitro spodrsovanje koles? Na Herculecu kot na vseh sodobnih lokomotivah za to pač skri elektronika. Ta tvoja primerjava me spominja, kot bi primerjal vozne lastnosti avta iz 60 let kjer se je pač z ročno včasih pomagalo, če je drselo, ker pač običajno ni imel zapore diferenciala, danes pa to dela elektronika ASR in ESP in porepričan sem, da to počneta bolje od čudežev nekega šoferja.Teoretično je Herculesova vlečna sila za kakšnih 5% nižja kot Reganova. Seveda pa ima Hercules v slabih adhezijskih pogojih veliko večji problem to spraviti na tirnico, Reganova večja teža in dodatni 2 pogonski osi lahko naredita zelo veliko, klasične zavore (ki delujejo na vozno površino kolesnih dvojic) s pravim majstrom pa mali čudež ... kjer Hercules gladko obleži. Ni kar brez veze pogosta praksa na ÖBB da Herculesi vlečejo tovorne vlake v tandemih ...
Če pa gre za kondicioniranje površine koles z zavornjaki, pa mislim, da vse sodobne lokomotive premorejo nekaj ravno temu namenjenega.
Re: sž Hercules
Ja, v mislih sem imel "kondicioniranje" površine koles. Bi prav rad izvedel, kakšen je sodobni (Herculesov) sistem ...
LP, Metod
Re: sž Hercules
ÖBB Hercules na relaciji Koper - Hrpelje Kozina max. 530 t.Urban91 napisal/-a:Koliko težak vlak lahko vleče v 25 ‰ naklon ?
Re: sž Hercules
Sedaj pa se moram predat. Nič pametnega trenutno ne najdem. pa skoraj ne verjamem, da sodobna digitalna lokomotiva z diskastimi zavorami ne bi imela nečesa za obdelavo površine koles....Ja, v mislih sem imel "kondicioniranje" površine koles. Bi prav rad izvedel, kakšen je sodobni (Herculesov) sistem ...
Re: sž Hercules
Mar ne bi bilo to kontrolirano spodrsavanje? Naj bi bilo to namenjeno kosmatenju in gretju tekalnih površin, Taurus bojda to opravi na ta način, nemara je pri Herculesu enako.Ljubitelj napisal/-a:Sedaj pa se moram predat. Nič pametnega trenutno ne najdem. pa skoraj ne verjamem, da sodobna digitalna lokomotiva z diskastimi zavorami ne bi imela nečesa za obdelavo površine koles....Ja, v mislih sem imel "kondicioniranje" površine koles. Bi prav rad izvedel, kakšen je sodobni (Herculesov) sistem ...
LP Andraž
Re: sž Hercules
Kako je pa s peskom? Se dodaja avtomatsko, ko elektronika zazna določen % zdrsa?
Re: sž Hercules
Ljubitelj iz svojih štiridesetletnih izkušenj na lokomotivi ti lahko zagotovim,da nobena moderna protidrsna elektronska naprava ne opravi tako dobro z zdrsavanjem koles kot izkušen in prizadeven mojster
pri odprtem oknu in z rokami na zaviralniku lokomotivske zavore in ročici peskanja. Z majhno opombo,da je ta možnost sedaj pri modernih lokomotivah mojstru skoraj odvzeta.
pri odprtem oknu in z rokami na zaviralniku lokomotivske zavore in ročici peskanja. Z majhno opombo,da je ta možnost sedaj pri modernih lokomotivah mojstru skoraj odvzeta.
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1951
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
Re: sž Hercules
In vendar ima Hercules pri 80 tonah adhezijske mase samo 5% manjšo vlečno silo kot 664 pri 113 tonah. In noben mojster s posluhom in spretno roko na zaviralniku ne more nadoknadit tega krutega dejstva. Seveda ima pa na voljo več manevrskega "prostora" v primeru slabih razmer, kot na sodobni lokomotiv kjer je že vse naštelano do maksimuma.... Narave se pač ne da goljufat.Ljubitelj iz svojih štiridesetletnih izkušenj na lokomotivi ti lahko zagotovim,da nobena moderna protidrsna elektronska naprava ne opravi tako dobro z zdrsavanjem koles kot izkušen in prizadeven mojster
pri odprtem oknu in z rokami na zaviralniku lokomotivske zavore in ročici peskanja. Z majhno opombo,da je ta možnost sedaj pri modernih lokomotivah mojstru skoraj odvzeta.
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1951
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
Re: sž Hercules
Hercules ima v celotnem hitrostnem območju večjo vlečno silo kot pa Regan. Problem je edino v tem, da ima Hercules dosti višjo kritično hitrost kot Regan (cca 25 kmh-530t-25%o). Pod to hitrostjo pa kraljuje Regan (18 kmh-800t-25%o).
preglednik
Re: sž Hercules
preglednik napisal/-a:Problem je edino v tem, da ima Hercules dosti višjo kritično hitrost kot Regan (cca 25 kmh-530t-25%o). Pod to hitrostjo pa kraljuje Regan (18 kmh-800t-25%o).
To je traparija. Kritična hitrost pri lokomotivah starejše konstrukcije je hitrost, pri kateri lokomotiva še lahko trajno vozi z maksimalno vlečno silo, povezana pa ni z močjo ampak z (pomanjkljivo) regulacijo vlečne moči in zmožnostjo hlajenja vlečnih motorjev. Zaradi konstrukcijskih značilnostii DC vlečnih motorjev se recimo pri Reganu ne da ustrezno regulirati toka da bi pri poljubno nizki hitrosti lahko trajno dosegal maksimalno vlečno silo (pri tem da so kakšni E-loki pri tem tudi še bolj občutljivi). Najnižja hitrost, pri kateri je takšna vožnja možna, se označuje kot kritična hitrost ... in je navadno nižja od hitrosti, pri kateri lokomotiva razvije najvišjo vlečno moč.
Sodobne lokomotive z AC vlečnimi motorji in frekvenčno regulacijo (Hercules in Živa) takšnih omejitev nimajo, s polno vlečno silo lahko trajno vozijo s kakršnokoli hitrostjo (tudi korakoma). Je pa pri njih druga pomembno značilna hitrost, to je hitrost pri kateri lokomotiva doseže maksimalno moč ... vsekakor pa to ni "kritična hitrost". Hercules doseže polno moč (približno 1,7MW) pri hitrosti 25 km/h, Živa (6 MW kadar vozi pod 3kV DC) pa pri 72 km/h. Kar pa ne pomeni, da obe ne moreta s polno vlečno silo trajno voziti počasneje od navedenih hitrosti.
Regan pač lahko vleče težje vlake predvsem zaradi svoje višje adhezijske teže, ki pomeni da lahko svojo vlečno silo (mimogrede: je cca 20% nižja kot pri Živi) spravi na tire tudi v precej neugodnih pogojih (npr. rahlo vlažne tirnice s sledovi masti za mazanje kolesnih vencev na ovinku). Ko se pripravlja obremenitvene tabelice, je treba upoštevati slabe pogoje, saj bi sicer imeli serijo obležanj vsakokrat, ko bi bilo vreme manj kot idealno, zato so obremenitve za Herculesa toliko nižje kot za Regana.
LP, Metod