Nadgradnja hrvaških prog

Kako kaj naše sosedje OBB, DB, HŽ, MAV....
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4264
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Nadgradnja hrvaških prog

OdgovorNapisal/-a Ljubitelj » 03.10.2019, 10:24

Relacije, ki jih omenjaš imajo eno skupno lastnost (razen Celje). Hudo omejen prostor. Ne gre se toliko, da lastniki zemljišč ne bi prodali zemlje ali da naši niso sposobni izvseti tega , ampak naravne prepreke in plazovit teren in še kaj, kar močno podraži gradnjo, že pri tako omejenem proračunu.


Zakaj pa potemtakem po ravni, pravkar obnovljeni progi namesto 120 samo 80 km/h (Poljčane-SB, Progovne hitrosti 2020)? Za glajenje ovinkov niso potrebni veliki posegi, primer ovinek med Litijo in mostom čez Savo v smeri Ljubljana

Slika

Proga se je zamaknila za približno 10m in hitrost se je dvignila iz nekdanjih 65 km/h na 90 km/h. In med RT in CE je sel kup takih ovinkov, od one hvaljene bedarije pri Marija Gradcu, ki bi jo vsak normalen inženir presekal s kratkim tunelčkom za britofom.....


Kaj pa Zabok - Zaprešič? Pazi to, spet 85 % gratis denarja, pa nobenih sledi o visokem svetu. Potem je najbolje, da zapremo pol tovarn, pa bomo pa res dobili 85 % gratis denar, pa se vozili 160 km/h. :thumbupl Pa odločit se je treba, ali bomo gledai hitrost Pendolina ali lokalca.


Kaj te toliko moti 85% denarja iz EU. Ali bi ti rad živel v 2. najbolj revni državi EU, no sam si že nakazal "rešitev". Mi smo pred leti imeli mnogo možnosti za večji kup sredstev, pa jih nismo hoteli koristiti. Sedaj torej ne jamrati. In jaz ne bi gledal hitrosti pendolina, na progah obnovljenih po današnjih standardih lahko vsaka lokomotiva vozi 160 km/h svoj potniški vlak. Zakaj pri nas samo 120 je pa velika misterija, kakor je misterija "lahek vlak", še za nobenega nisem slišal, da sodi v to kategorijo, sem pa že prebral, da lahko tovorni vagoni s podvozjem primerljivim potniškim vagonom vozijo hitreje skozi ovinke, pri večjem bočnem pospešku.

P.S. v letu 2018, ko je padla skala pri Zagorju je tehtala debelih 15 ton. Razlog padca, erozija.


Erozija je naraven pojav, kateremu se ni mogoče izognit. Zato v današnjem času na cestah pospešeno gradijo galerije in uveljavljajo dinamične zaščitne mreže. Kaj pa na ajznponu, jaz jih še nisem videl, vsepovsod neka statična zaščita iz časov FJ, opozorilni signali, ki v glavnem delajo falš alarme, kakšno galerijo se pa najde le na Soški progi.
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3181
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Nadgradnja hrvaških prog

OdgovorNapisal/-a Re 4/4 » 03.10.2019, 11:18

Ljubitelj napisal/-a:, od one hvaljene bedarije pri Marija Gradcu, ki bi jo vsak normalen inženir presekal s kratkim tunelčkom za britofom......

Za ali pred britofom (odvisno od smeri gledanja) sta komunala in neko podjetje. Tunelček bi moral biti že bistveno pred britofom, za njim je že radij! O bedariji pa mogoče, da se malo zadržiš. Sem ti že povedal, da v zakonu o poplavni varnosti na desnem bregu Savinje ni dovoljeno posegati in tvoje glihanje posega v poplavno območje! Klinc, se bo treba pritožiti gospodu zgoraj ali Darvinu, zakaj nas je tako nagubal in posejal z tisoč in enim hudournikom.


Kaj te toliko moti 85% denarja iz EU. . Zakaj pri nas samo 120 je pa velika misterija, kakor je misterija "lahek vlak", še za nobenega nisem slišal, da sodi v to kategorijo, sem pa že prebral, da lahko tovorni vagoni s podvozjem primerljivim potniškim vagonom vozijo hitreje skozi ovinke, pri večjem bočnem pospešku..


Kaj me moti pri 85 %? Oprosti neresno vprašanje. Na takšen način je v jugi Bosna dobila zastonj elektrarno v Tuzli, ti se pa sprašuješ, kaj me moti? Evo to, da 850.000 delovnoaktivni ljudi v Republiki Sloveniji ne zmore toliko napolniti državni proračun, da bi se šli takšne projekte, kot se jih gredo pri naših južnih sosedih, kjer bodo skoraj gratis dobili sodobne proge za višje hitrosti, kot pri nas. Klinc pa BDP.

Bočni pospešek v Sloveniji pa je pogojen z garnituro. 312 ima s strani proizvajalca dovoljen takšen bočni pospešek, kolikor je na koncu dovoljena hitrost lahkih vlakov. O tistih 80 km/h, pa ne bom sodil. Morda, da birokracija opravi svoje delo. O ažurnosti programa omrežja pa samo to. C3 v Poljčanah? Remonta ni bilo letos? In vsi dokumenti pravijo, da september 2020 štajerksa fix D4. Še vedno pa čakam na tistih 20 minut manj v ZM, kolikor je bilo jasno napovedano.
ledeni
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 355
Pridružen: 26.12.2011, 22:19

Re: Nadgradnja hrvaških prog

OdgovorNapisal/-a ledeni » 05.10.2019, 10:05

O sekanju ovinkov je bilo že veliko napisanega in razlogi so birokratski. Pri večji deviaciji je potrebno sprejeti DPN, pridobiti vsa okoljevarstvena dovoljenja ipd. Kot pri Pragerskem, kjer so zaradi tega neverjetne komplikacije in se gradnja odmika. Pri navadnem remontu se temu izognejo. Pri nagradnji MB-Šentilj so sprejeli DPN, pridobili vsa dovoljenja, predvideli kar nekaj sekanj ovinkov a so jih vrli umi na ministrstvu zaradi šparanja črtali. Zato pa je vseeno kakšne pravljice prodaja Bratuškova o super progi med LJ in MB, ker štajerska proga po tem remontu naslednjih 20 let ne bo videla gradbenih strojev. ZM-LJ pa ni visoko na prioritetni list.
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4264
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Nadgradnja hrvaških prog

OdgovorNapisal/-a Ljubitelj » 05.10.2019, 12:39

Zato pa je vseeno kakšne pravljice prodaja Bratuškova o super progi med LJ in MB, ker štajerska proga po tem remontu naslednjih 20 let ne bo videla gradbenih strojev. ZM-LJ pa ni visoko na prioritetni list.


Torej bomo uporabljali hitre avtobuse med Mb in Lj. Vlak očevidno ne more biti konkurenčen, če se v to nič ne vlaga. Dosedaj se je vse vlagalo v glavnem samo v prevoznost prog, primernih kvečjemu za tovorni promet!
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4264
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Nadgradnja hrvaških prog

OdgovorNapisal/-a Ljubitelj » 05.10.2019, 12:42

O sekanju ovinkov je bilo že veliko napisanega in razlogi so birokratski. Pri večji deviaciji je potrebno sprejeti DPN, pridobiti vsa okoljevarstvena dovoljenja ipd. Kot pri Pragerskem, kjer so zaradi tega neverjetne komplikacije in se gradnja odmika.


Niso problemi v pridobivanju okoljevarstvenih dovoljen zaradi kakšnih zamikov proge, temveč so pozabili na hrup.

Pri navadnem remontu se temu izognejo. Pri nagradnji MB-Šentilj so sprejeli DPN, pridobili vsa dovoljenja, predvideli kar nekaj sekanj ovinkov a so jih vrli umi na ministrstvu zaradi šparanja črtali.


Mi bi radi bili unikatna država, kjer se gradi železnice za konvencionalne hitrosti samo ob meji z malo potniškega potenciala, v prestolnico se pa vozi po modi Franca Jožefa brez resnega potniškega potenciala.
suha
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 396
Pridružen: 01.02.2011, 10:16

Re: Nadgradnja hrvaških prog

OdgovorNapisal/-a suha » 07.10.2019, 19:03

Hrvati imajo lahko tudi 100 % financirane proge, ceste in letališča s strani EU, pa jim to zaenkrat nič ne pomaga.

Kljub močnemu pritoku svežega denarja iz Bruslja, država glede na rast BDPja vsako leto bolj zaostaja, tako za povprečjem EU, kot npr. za Slovenijo. Po 6 letih v EUju mislim, da se tu že kaže nek vzorec. Ob takem vzorcu jih bo prej ali slej prehitela tudi Bolgarija in hrvaška bo tudi uradno postala najrevnejša članica EUja. Slovenija npr. vsaj nekako drži enak razmak za Avstrijo oz. ta 50% razmak vsaj malenkostno zmanjšuje. Ni se za hvalit, pa vendarle.

Hud problem na hrvaškem je demografija. Pa ko smo že pri transportni infrastrukturi. Vsa ta letališča, avtoceste, in nove železnice, hrvati gradijo za turizem, ki leti na krilih populističnih režimskih medijev. Pa čeprav gre za panogo z zelo nizko dodano vrednostjo (V večini zaposlene čistilke in kelnarji. Vsi na minimalcih). Po drugi strani pa jim vse te nove linije odpeljejo ven mladino. In to za zmeraj! Brez delovne sile pa ni napredka. Gradnja je za njih scanje proti vetru in zaenkrat ne kaže, da se bodo v bližnji prihodnosti izvili iz te smrtonosne spirale. Morda bi bilo celo bolje, da se za en čas zaprejo malo nazaj vase. Je pa res, da je že pridobljene pravice, ljudstvu nemogoče vzeti.

Pravo nagrado torej poberejo zahodne razvite članice EUja (Nemčija, Avstrija, Švedska, Nizozemska, Irska, Velika Britanija, Danska, Luksemburg), ki v zameno za pokraden intelektualen kapital (to pomeni izšolane ljudi iz nerazvitih članic EUja), ki daje najvišjo dodano vrednost, vrnejo nek vbogajme v obliki kohezijske politike. Je pa res, da vrnejo vsaj nekaj. V Srbiji, Bosni, Makedoniji, itd. se pa samo krade intelektualni kapital, vrača pa ničesar. Zato so se pa doli tako razpasle Kitajske, Turške in Ruske investicije izredno sumljivega izvora. Oni so v nizkem štartu, da pridejo pri zadnjih vratih kot trojanski konj v srce cagave Evropske unije, ki naj bi bila "svetilnik " razvoja.

Če se torej te države na hitro ne sprejme v EU bo pa dol samo še slabše. Po eni strani je torej za razumeti Bruselj zakaj tako na vso silo tišči, da se hrvaško, kljub nespoštovanju mednarodnega prava porine v Schengen in Euro. Država in celotna regija postaja leto za letom bolj nestabilna zaradi praznenja. Še huje je pa z Ukrajino. Žitnica Evrope. Kitajska ima 20 % svetovne populacije in samo 10 % svetovne obdelovalne zemlje. Pa še ta je prepojena s pesticidi zaradi intenzivnega kmetovanja. Seveda so v nizkem štartu, da kupijo z enim zamahom pol Ukrajine. Mi se pa še kar igračkamo politiko in nabijamo neke nepomembne sankcije rusom, ki so samo še nepomembna figura na šahovnici (z izjemo da posedujejo jedrsko orožje).

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 4 gostov