Prihodnost železnice v Evropi

Kako kaj naše sosedje OBB, DB, HŽ, MAV....
Odgovori
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4292
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Prihodnost železnice v Evropi

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

preglednik napisal/-a:Le kdaj se bodo Evropske železnice toliko poenotile, da bodo da bodo primerljive z ruskimi ali ameriškimi!
Ker me je @preglednik vzpodbudil, kljub pomankanju časa, sem se odločil, da napišem o tem, ali bomo kot Rusija ali Amerika. Kar se trenutno dogaja v Evropi, lahko rečem, da ne eno, ne drugo, ampak gre Evropa v čisto tretjo smer. Ne v menjavo za Sa3 ali kakršnokoli podobno spenjačo ampak v digitalno-inteligentno železnico. Poleg tega, da se standard hrupa na železnici zaostruje, se zato na tej tematiki dela ogromno. DB uvaja pilotni projekt, ki pa ga tukaj vsaj za začetek ne bom opisal. Prav tako, se lahko veseli @matevz96, saj se vedno bolj intenzivneje dela na tematiki vlaki brez strojevodij. Poleg tega se je še uvedel čisto digitalni odsek v Nemčiji. Vse to bom napisal v tej temi tako hitro, kolikor bo dopuščal čas. O Ameriških železnicah pa čez poletje.
Za začetek se bom dotaknil teme, ki se je zgodila zadnje dni. Namreč MRI (Merci Italia Rail) je skupaj z Rail Cargo Group (RCA) in SBB Cargo podpisala memorandum o testiranju brezžične povezave med tovornimi vagoni in osebjem prevoznika, ter uvedbo avtomatske spenjače, ki pa ni takšna, kot je marsikdo pomislil.
Cilj tega je digitalizirati proizvodnje procese, s katerimi bi se prihranilo ogromno stroškov, ter se izogniti težavam, zaradi pomankanja kadrov. In kako deluje avtomatsko testiranje zavor? Sam sistem je leta 2017 razvil SBB Cargo. V testnem obdobju se je na 35 vagonov namestilo škatlico v velikosti čevljev. Vsaka škatlicaa je opremljena s senzorjem stisnenjega zraka in radijskim oddajnikom, ki odda podatek o stanju zavor na tablico, ki jo ima strojevodja. Skupni čas popolnega preizkusa zavor traja maksimalno 10 minut. Zaenkrat škatle s senzorji potrebujejo generator, saj vagoni nimajo možnosti napajanja. In s takšnim sistemom se bo opremilo nekaj testnih vlakov, s katerim želijo uvesti nov standard na železnici v prihodnosti. Kaj več pa, ko bo testiranje v polnem teku.

Avtomatska spenjača
Tako je. Marsikdo bi pričakoval kakšno Sa3. Ampak ne...(SIcer ima Evropa že avtomatsko spenjačo C-AKv, katero lahko najdete na wikipediji). Nova spenjača se imenuje Kupplung Voith CargoFlex Typ Scharfenberg, ki ga je prvi uvedel SBB Cargo na 5L vlakih. S to spenjačo so seznanjeni že pri Evropskih velikanih SNCF, RCA, DB, Lineas. V predstavitvi so se strinjali, da bo poteben svež veter v tej smeri. Ampak, kar počnejo pri SBB Cargo kar daje signal, da bo Evropa čez nekaj časa zamenjala vijačno spenjačo z veliko verjetnostjo z Scharfenbergerjevo. Spenjača je popolnoma enaka, kot jo imajo garniture in uporablja UIC vmesnik. Edina razlika je, da je precej ojačana, ter odporna na zimske razmere (ne potrebuje ogrevanja ali "rdeče kapice"). Kaj sicer še povedati o 5L vlaku, ki jo uporablja? Sam vlak se sestavi popolnoma enako, kot, če bi sestavljal garniture. Kratica 5L pomeni tiho, lahko, močno, tekoče, logistično in stroškovno naravnano. Inovativni tovorni vlak sestavlja skupno 16 kontejnerskih vagonov. Opremljeni so z različnimi inovativnimi sestavnimi deli - kot so radialno nastavljivi kolesni dvojci na podstavnih vozičkih, kolutne zavore, avtomatska sklopka, dušenje hrupa in senzorji. Takšen vlak naj bi po sedanjih časovnih dogodkih leta 2019 postal komercialni vlak v notranjem prometu Švice.
Za začetek toliko, saj veliko stvari še ni jasnih, saj se testno obdobje pri SBB-ju še ni končalo, ampak se širi sedaj tudi v Avstrijo in Italijo. Za začetek samo s senzorji zavor, kasneje pa z dodelano avtomatsko spenjačo.
Toliko zaenkrat.
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Prihodnost železnice v Evropi

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Prav tako, se lahko veseli @matevz96, saj se vedno bolj intenzivneje dela na tematiki vlaki brez strojevodij.
V Evropi se dela na tem, v Avstraliji pa tovorni vlaki že vozijo na avtonomni način.Rio Tinto tako opravi že 65% (1. kvartal 2018) vlakovnih km na ta način. In na avtonomni način obratuje vedno več kamiono v rudnikih, okoli 1/4 v začetku 2018....

LPL
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4292
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Prihodnost železnice v Evropi

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

Tokrat malo drugačna zgodba.

Namreč, Litovski in Poljski operater LG in PKP sta podpisala sporazum o lažjem čezmejnem prevozu tovora po železnici. To je del strategije Poljske vlade, ki želi okrepiti tovor v smeri sever-jug in obsega 12 držav, tri morja (Baltsko, Jadransko, ter Črno morje), ter omogočiti svojemu prevozniku PKP Cargo vidnejšo vlogo v Višjegrajski skupini, ter možnost vstopa LG prevoznika v ta del Evrope. Letno se med državama prepelje okoli 440.000 ton tovora. In pri tem bo lahko vidno vlogo igrala luka Koper. Kako? Namreč sporazum zadeva celotno mrežo Rail Baltica (torej vse Baltske države), in nudi možnost razširitve Amber Train projekta v Baltskih državah. In kaj je Amber Train projekt?

Amber Rail koridor

Amber Train servis v Baltskih državah
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4292
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Prihodnost železnice v Evropi

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

Povezava na video

Stvar, ki jo bo letos moč videti na Innotransu. 4,5 tonski 2-Wege-Robot VLEX. Zadeva je 100 % električna in daljinsko krmljena. Lahko izvaja premik do 300 ton, naj si bo to vagon, tramvaj, lokomotiva, garnitura...v pristanišču, delavnicah, ranžirnih postajah....Lahko se spenja med različnimi spenjačami, ter ima oskrbo s stisnjenim zrakom. Uporaben tako na asfaltu, kot tirnicah. Obračalni krog le 7,2 metra, kolesa se spustijo s pomočjo hidravlike in ima hidravlični zaklep, ki omogoča zelo stabilen oprijem na tirnico.
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4292
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Prihodnost železnice v Evropi

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

Najprej ena neevropska novica.

V Avstraliji je začel voziti prvi avtonomni tovorni vlak rude. Vozi po 280 km trasi med rudnikom rude in pristaniščem. Vlak pa je bil nadzorovan skoraj 1500 kilometrov stran.
http://www.railwaygazette.com/news/tech ... ivery.html

Druga podobna novica pa prihaja iz Evrope, kjer bo S-Bahn Hamburg uvedel štiri avtonomne vlake na 23 km odseku linije 21. Seveda gre zaenkrat za pilotni projekt.

http://www.railwaygazette.com/news/tech ... igned.html
preglednik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1947
Pridružen: 20.09.2006, 15:24
Kraj: Primorska

Re: Prihodnost železnice v Evropi

Odgovor Napisal/-a preglednik »

Po Bohinjki v Koper?
preglednik
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Prihodnost železnice v Evropi

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

V Avstraliji je začel voziti prvi avtonomni tovorni vlak rude. Vozi po 280 km trasi med rudnikom rude in pristaniščem. Vlak pa je bil nadzorovan skoraj 1500 kilometrov stran.
http://www.railwaygazette.com/news/tech ... ivery.html
že poročano 16.6.2018
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4292
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Prihodnost železnice v Evropi

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

preglednik napisal/-a:Po Bohinjki v Koper?
Seveda. :thumbupl Tako neslišno, kot v spodnjem videu

Povezava na video

Ljubitelj napisal/-a:
že poročano 16.6.2018
Ctrl+C ali desni klik na copy oziroma kakorkoli že počneš, ti ni prijel.
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Prihodnost železnice v Evropi

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Le kaj naj človek napiše, da bo slišal tisti, ki noče slišat, ali se je res potrebno dreti na forumu:
V Evropi se dela na tem, v Avstraliji pa tovorni vlaki že vozijo na avtonomni način. Rio Tinto tako opravi že 65% (1. kvartal 2018) vlakovnih km na ta način. In na avtonomni način obratuje vedno več kamionov v rudnikih, okoli 1/4 v začetku 2018..
Popravljam link, ker je vila napaka, https://www.railtech.com/infrastructure ... perations/

Pa brez zamere L
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Prihodnost železnice v Evropi

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Nihče se ni odzval, se bom pa malce pozno,
Avtomatska spenjača
Tako je. Marsikdo bi pričakoval kakšno Sa3. Ampak ne...(SIcer ima Evropa že avtomatsko spenjačo C-AKv, katero lahko najdete na wikipediji). Nova spenjača se imenuje Kupplung Voith CargoFlex Typ Scharfenberg, ki ga je prvi uvedel SBB Cargo na 5L vlakih. S to spenjačo so seznanjeni že pri Evropskih velikanih SNCF, RCA, DB, Lineas. V predstavitvi so se strinjali, da bo poteben svež veter v tej smeri.
Spet en strel v koleno. Evropske železnice pšotrebujejo AS kompatibilno s 100 let staro v splošni rabi v Evraziji (in večini ostalega sveta), ali je pa ne potrebuje.
Ampak, kar počnejo pri SBB Cargo kar daje signal, da bo Evropa čez nekaj časa zamenjala vijačno spenjačo z veliko verjetnostjo z Scharfenbergerjevo. Spenjača je popolnoma enaka, kot jo imajo garniture in uporablja UIC vmesnik. Edina razlika je, da je precej ojačana, ter odporna na zimske razmere (ne potrebuje ogrevanja ali "rdeče kapice"). Kaj sicer še povedati o 5L vlaku, ki jo uporablja? Sam vlak se sestavi popolnoma enako, kot, če bi sestavljal garniture. Kratica 5L pomeni tiho, lahko, močno, tekoče, logistično in stroškovno naravnano. Inovativni tovorni vlak sestavlja skupno 16 kontejnerskih vagonov. Opremljeni so z različnimi inovativnimi sestavnimi deli - kot so radialno nastavljivi kolesni dvojci na podstavnih vozičkih, kolutne zavore, avtomatska sklopka, dušenje hrupa in senzorji. Takšen vlak naj bi po sedanjih časovnih dogodkih leta 2019 postal komercialni vlak v notranjem prometu Švice.
Zadnji stavek sem podčrtal (zavpil), da se zavedamo, da je to notranje švicarski projek, bolj ali manj nepomemben za Evropo. Kakor je pohvalno uvajanje raznih opisanih tehničnih "novosti", je pa ideja za masovni prevoz povsem nesmiselna. Prevažati 16 vagončkov pač ni primerno za kaj več kot notranji promet v CH. Sicer so pa že bili poskusi v obliki nekakšnih garnitur (sicer krajših) za prevoz/razvoz kontejnerjev, pa se zadeva ni prebila dalje od prototipa.

L
anzovc
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 314
Pridružen: 08.03.2010, 21:26

Re: Prihodnost železnice v Evropi

Odgovor Napisal/-a anzovc »

Ta Voithova spenjača verjetno poceni ravno ni. Še za nove vagone in lokomotive se ne bodo mogli zmeniti, da bi jo uvedli. Vprašanje za milijardo € ali se bo potem vse vagone v uporabi predelovalo na to spenjačo. Spenjača več vredna kot en star vagon #-o .
Po mojem skromnem mnenju lokomotive že morajo imeti sodobno avtomatsko spenjačo kompatibilno SA3, vagoni pa klasične spenjače SA3, kot so npr. v Rusiji in drugje. Cena 500 - 1000 $. 2800 kN. Kitajci jih imajo kolikor hočeš :) https://www.alibaba.com/product-detail/ ... 406fiOzheI
Sama vgradnja in predelava bi seveda še tudi stala, vendar spet ne toliko, da se tega ne bi dalo v doglednem ćasu postoriti, še sploh, če doda še EU kaj zraven :)
Uporabniški avatar
mkx
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4113
Pridružen: 20.03.2011, 9:03
Kraj: Dolenjska

Re: Prihodnost železnice v Evropi

Odgovor Napisal/-a mkx »

Jaz pa verjamem, da je smiselno narediti en korak naprej od SA3. Saj res, da je SA3 močnejša od današnjega vijaka, in da se ob uporabi te spenjače prihrani na času premikačev. Še vedno pa so premikači potrebni za povezovanje zavornih vodov (in pri sodobnih kontejnerskih vagonih tudi vodov električnega napajanja). Pri spodobnih Schaffenbergovih spenjačah pa se spne vse naenkrat in je nalog premikača dosti manj. Ja, potem je pa spenjača nekaj dražja. Ampak to je pač cena napredka. In verjamem tudi, da bi cena ene Voith spenjače precej padla, če bi se dejansko šlo v množično menjavo starih spenjač in bi šle proizvodne količine v milijone. Še posebej, če bi UIC dosegla, da lahko združljive spenjače izdeluje kdorkoli in ne bi prišlo do monopola enega proizvajalca.

Če so evropske železnice sedaj korak (ali tri) za ostalimi še ne pomeni, da se ne smejo narediti skoka naprej in prehiteti vseh. Seveda s temeljitim razmislekom da to ne bo skok v jarek.
LP, Metod
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Prihodnost železnice v Evropi

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Jaz pa verjamem, da je smiselno narediti en korak naprej od SA3. Saj res, da je SA3 močnejša od današnjega vijaka, in da se ob uporabi te spenjače prihrani na času premikačev. Še vedno pa so premikači potrebni za povezovanje zavornih vodov (in pri sodobnih kontejnerskih vagonih tudi vodov električnega napajanja). Pri spodobnih Schaffenbergovih spenjačah pa se spne vse naenkrat in je nalog premikača dosti manj. Ja, potem je pa spenjača nekaj dražja. Ampak to je pač cena napredka. In verjamem tudi, da bi cena ene Voith spenjače precej padla, če bi se dejansko šlo v množično menjavo starih spenjač in bi šle proizvodne količine v milijone. Še posebej, če bi UIC dosegla, da lahko združljive spenjače izdeluje kdorkoli in ne bi prišlo do monopola enega proizvajalca.
Ni potrebe po odkrivanju tople vode. Preberi spodnje, povzeto iz https://en.wikipedia.org/wiki/C-AKv_coupler
...., the C-AKv coupler has the same basic outline as the SA3 coupler. Unlike the Russian SA-3 coupler, however, connectors for brake air lines and - if required - electric conduits are integrated into the coupler, which are automatically connected while coupling up. Also, these pneumatic and electric connectors are compatible with the buffers and chain setup, as opposed to previous types.

Since the brake line and electric connectors are integrated into the coupler's main body rather than in a separate body part below the main body, as had been the case on the AK69e type, it is possible to couple C-AKV equipped stock to stock not thus equipped.

The design is much more compact than the former SA3 coupler. The shape is slightly different from that of the SA-3 coupler, due to an additional alignment horn and the matching pocket on the opposite side. These two components allow for greater vertical stability in two connected C-AKv couplers.
LPL
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4292
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Prihodnost železnice v Evropi

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

Ljubitelj napisal/-a:
Spet en strel v koleno. Evropske železnice pšotrebujejo AS kompatibilno s 100 let staro v splošni rabi v Evraziji (in večini ostalega sveta), ali je pa ne potrebuje.

. Prevažati 16 vagončkov pač ni primerno za kaj več kot notranji promet v CH..
Zadihaj. In predno bi pisal, bi se lahko vsaj poglobil v iskanje in ugotovil, da si pisal v prazno, oziroma nisi napisal nič, kar Evropa ne bi poznala.


Res Evropa nima as? Janney spenjača.

Slika
©Christian Snizek

O tej lokomotivi je govora.
https://www.mainlinediesels.net/images/ ... 107_51.jpg
In druga. Notranji vlaki v Švici presegajo 2000 ton, redno dnevno. 16 vagončkov je pa prototipna faza. In še ena stvar. 4050 tonski vlaki so v Evropi normalna stvar. Vozijo na dnevni ravni. Razen, če misliš, da to, kar se vozi v Sloveniji, da je enako na severu.

In kaj je rekel vodja v Voestalpine v Linzu?
In any case, road transport is indispensable if the customer does not have a rail connection or a port.
Presenečen bi bil, koliko podjetij nima industrijskih tirov. V Nemčiji ima manj kot 0,1 % od 4,5 milijona.


Če želiš, ti pa lahko napišem vse o spenjačah. Imam pdf v katerih je do potankosti opisana primerjava za Evropo. Spisali so pa ta pdf, tisti, ki se ukvarjajo s transportom, da ne bi podvomil o verodostojnost.

@anzovc. So ljudje pri koritu že primerjali. Lahko prevedem omenjeni pdf. Samo potreben bo čas. Sedaj je tour, potem dopust Ni šans, da bi se lotil tistega v kratkem času
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Prihodnost železnice v Evropi

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Presenečen bi bil, koliko podjetij nima industrijskih tirov. V Nemčiji ima manj kot 0,1 % od 4,5 milijona.
Večina podjetij itak nima potrebe po žel. prevozu. Jim služi cesta dovolj dobro. Kaj misliš, koliko jih pa ima dostop do vodne poti v Nemčiji? In vendar sta cestni in vodni transport pomembna.

Če želiš, ti pa lahko napišem vse o spenjačah. Imam pdf v katerih je do potankosti opisana primerjava za Evropo. Spisali so pa ta pdf, tisti, ki se ukvarjajo s transportom, da ne bi podvomil o verodostojnost.
Mislim da ni potrebe. Sam nekaj vem, in sam si lahko poiščem, če nekaj ne vem. Se pa bojim, da je prenekateri strokovnjak za transport takega kalibra, kot je nekdo napisal na tem forumu (pa ne najdem) da se lahko po Turski progi ponoči prepelje le 30 ameriških vlakov s 7000 tonami in recimo 60 evropskih vlakov (recimo 2000 ton). Koga pa zanima število vlakov, merodajna je količina tovora..... Pa si zračunaj razliko. Seveda ni tako preprosto, toda račun je bil v teh okvirih....

GPL
Odgovori