Črešnjevec - Slov. Bistrica
Črešnjevec - Slov. Bistrica
Danes sem pri svojem očetu (letnik 1924) našel te dve sliki z proge iz naslova.
Datum posentkov je 21. april 1938 . Na eni izmed slik je oče celo zapisal "moja prva fotografija"
Prva je na postaji Slov. Bistrica Mesto, na drugi sliki je vlak na eni izmed vmesnih postaj "Spodnja nova vas".
Po njegovih besedah naj bi to bila lokomotiva ki stoji danes pred postajo v Mariboru (151-001):
No, ko zvečer digitaliziram stare slike in jih malo bolj preučujem vidim da je številka neka druga (zdi se kot 162-001) in pa da je pogonski mehanizem čisto drugačen.
Katera je torej ta lokomotiva na sliki izpred skoraj 70 let in kaj se je z njo (z)godilo kasneje?
Datum posentkov je 21. april 1938 . Na eni izmed slik je oče celo zapisal "moja prva fotografija"
Prva je na postaji Slov. Bistrica Mesto, na drugi sliki je vlak na eni izmed vmesnih postaj "Spodnja nova vas".
Po njegovih besedah naj bi to bila lokomotiva ki stoji danes pred postajo v Mariboru (151-001):
No, ko zvečer digitaliziram stare slike in jih malo bolj preučujem vidim da je številka neka druga (zdi se kot 162-001) in pa da je pogonski mehanizem čisto drugačen.
Katera je torej ta lokomotiva na sliki izpred skoraj 70 let in kaj se je z njo (z)godilo kasneje?
lp iz Zagreba
ZDRU
ZDRU
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1639
- Pridružen: 09.11.2005, 22:40
- Kraj: Maribor
Pozdravljen
STIB tvoja "skrinja" fotografij je polna presenečenj! To kar je poslikal tvoj oče, je lokomotiva J(D)Ž 162-001 , ki je ohranjena v Ljubljanskem železniškem muzeju. Slike le-te najdeš tudi v fotogaleriji tega foruma. Si bom dovolil sem prilepiti dve sliki iz omenjene fotogalerije, ki jih je naredil avtor Regan 664
Lokomotive te vrste so bile narejene za lokalne proge in so obratovale na vseh lokalnih progah Južne železnice. Omenjena lokomotiva je bila 1939 z dekretom premeščena v Srbijo, kjer je dolgo časa propadala. V Slovenijo se je vrnila šele leta 1972. Zadnja proga v Sloveniji, kjer so vozile lokomotive te vrste, je bila proga Ljubljana - Kamnik.
So pa na omenjeni progi v času K.u.K monarhije najprej vozile dve lokomotivi z osnim rasporedom B. Malo občutka, kako sta izgledali, je moč videti na naslednjih linkih:
http://schienenfahrzeuge.netshadow.at/b ... 17_841.jpg
http://schienenfahrzeuge.netshadow.at/b ... 08_276.jpg
Nazadnje je na tej progi vozila lokomotiva serije JŽ150-001 (ki si jo slikal pred mariborsko postajo) in serija JZ51
LP
Joze
STIB tvoja "skrinja" fotografij je polna presenečenj! To kar je poslikal tvoj oče, je lokomotiva J(D)Ž 162-001 , ki je ohranjena v Ljubljanskem železniškem muzeju. Slike le-te najdeš tudi v fotogaleriji tega foruma. Si bom dovolil sem prilepiti dve sliki iz omenjene fotogalerije, ki jih je naredil avtor Regan 664
Lokomotive te vrste so bile narejene za lokalne proge in so obratovale na vseh lokalnih progah Južne železnice. Omenjena lokomotiva je bila 1939 z dekretom premeščena v Srbijo, kjer je dolgo časa propadala. V Slovenijo se je vrnila šele leta 1972. Zadnja proga v Sloveniji, kjer so vozile lokomotive te vrste, je bila proga Ljubljana - Kamnik.
So pa na omenjeni progi v času K.u.K monarhije najprej vozile dve lokomotivi z osnim rasporedom B. Malo občutka, kako sta izgledali, je moč videti na naslednjih linkih:
http://schienenfahrzeuge.netshadow.at/b ... 17_841.jpg
http://schienenfahrzeuge.netshadow.at/b ... 08_276.jpg
Nazadnje je na tej progi vozila lokomotiva serije JŽ150-001 (ki si jo slikal pred mariborsko postajo) in serija JZ51
LP
Joze
Še nekaj o železniški progi Slovenska Bistrica - Slovenska Bistrica Mesto
Proga je nastala kot posledica trasiranja Južne železnice, ki je obšla Slovensko Bistrico in si je želela lastnega tirnega priključka z glavno progo. Graditi so jo začeli razmeroma pozno.Koncesija za gradnjo je bila razglašena 23. julija 1908. progo so gradili le nekaj mesecev in jo slavnostno odprli 10. decembra 1908, dan za tem pa se je začel redni promet.
Proga normalne tirne širine (1435 mm) je bila dolga 3,6 km in je tekla po ravnem delu doline od Južne železnice (postaja Slovenska Bistrica, kasneje Črešnjevec, danes zopet Slovenska Bistrica) do Slovenske Bistrice (postaja Slovenska Bistrica Mesto), proga ni imela krivin, razen pri priključku na južno železnico in je bila speljana v premi. pravzaprav je bila tehnično kar preprosta in cenena, pomembna je bila za razvoj industrije in obrti v Slovenski Bistrici. Pomembno vlogo je kot transportna žila odigrala za potrebe industrije bakra, lesa in bučnega olja. Promet na progi je opravljala Južna železnica, na osnovi pogodbe z dne 20. aprila 1908 leta. Za opravljanje prometa na progi sta bili dobavljeni dve mali dvoosni tendrovki na nasičeno paro, ki ju je zgradila tovarna Krauss v Lienzu. Po prvi svetovni vojni so prvotne lokomotive zamenjali z nekoliko močnejšimi stroji, to so bile lokomotive Južne železnice označene kot JDŽ 162, ki so bile zgrajene v tovarni lokomotiv v Floridsdorfu na Dunaju. Za lokomotivami serije 162 je delo na progi prevzela lokomotiva JDŽ 151-001. Občasno je po tej progi vozila tudi lokomotiva serije JŽ 51 (danes deponirana in muzejsko ohranjena na postaji Grosuplje). Lokomotiva JDŽ 151-001 je danes ohranjena in stoji na kamnitem podstavku pred železniško postajo v Mariboru.
Na progi so bila med prej omenjenima postajama tudi tri postajališča. Dnevno je obratovalo sedem parov vlakov, ob nedeljah in semanjih dneh
pa devet parov vlakov. Vlak je imel vagone prvega in tretjega razreda, sicer pa so bili vsi vlaki mešani in so vozili s seboj tudi tovorne vagone. Vožnja v vsako smer je trajala 15 minut. S tako gostim prometom so imeli Bistričani zvezo praktično z vsakim pomembnim vlakom na Južni železnici.
Na progi je bil promet vseskozi aktiven in je prinašal dobiček. V načrtu je bila tudi gradnja proge (podaljšanje proge) od postaje Slovenska Bistrica Mesto do tovarne Impol na Zgornji Bistrici. Progo so celo dvakrat trasirali, vendar žal do realizacije ni prišlo. Zaton železnice se je začel pravzaprav šele po drugi svetovni vojni z vsesplošno motorizacijo, kar je po čudnih okoliščinah pripeljalo do ukinitve proge 31.12. 1965.
Na slovenjebistriško železnico spominjata danes le še nekdanja postaja, ki je spremenjena v avtobusno postajo, ter stara kurilniška lopa, ki služi kot avtobusna garaža.
Moje mnenje je, da je bila ukinitev te proge, gledano dolgoročno, velika napaka!
Proga je nastala kot posledica trasiranja Južne železnice, ki je obšla Slovensko Bistrico in si je želela lastnega tirnega priključka z glavno progo. Graditi so jo začeli razmeroma pozno.Koncesija za gradnjo je bila razglašena 23. julija 1908. progo so gradili le nekaj mesecev in jo slavnostno odprli 10. decembra 1908, dan za tem pa se je začel redni promet.
Proga normalne tirne širine (1435 mm) je bila dolga 3,6 km in je tekla po ravnem delu doline od Južne železnice (postaja Slovenska Bistrica, kasneje Črešnjevec, danes zopet Slovenska Bistrica) do Slovenske Bistrice (postaja Slovenska Bistrica Mesto), proga ni imela krivin, razen pri priključku na južno železnico in je bila speljana v premi. pravzaprav je bila tehnično kar preprosta in cenena, pomembna je bila za razvoj industrije in obrti v Slovenski Bistrici. Pomembno vlogo je kot transportna žila odigrala za potrebe industrije bakra, lesa in bučnega olja. Promet na progi je opravljala Južna železnica, na osnovi pogodbe z dne 20. aprila 1908 leta. Za opravljanje prometa na progi sta bili dobavljeni dve mali dvoosni tendrovki na nasičeno paro, ki ju je zgradila tovarna Krauss v Lienzu. Po prvi svetovni vojni so prvotne lokomotive zamenjali z nekoliko močnejšimi stroji, to so bile lokomotive Južne železnice označene kot JDŽ 162, ki so bile zgrajene v tovarni lokomotiv v Floridsdorfu na Dunaju. Za lokomotivami serije 162 je delo na progi prevzela lokomotiva JDŽ 151-001. Občasno je po tej progi vozila tudi lokomotiva serije JŽ 51 (danes deponirana in muzejsko ohranjena na postaji Grosuplje). Lokomotiva JDŽ 151-001 je danes ohranjena in stoji na kamnitem podstavku pred železniško postajo v Mariboru.
Na progi so bila med prej omenjenima postajama tudi tri postajališča. Dnevno je obratovalo sedem parov vlakov, ob nedeljah in semanjih dneh
pa devet parov vlakov. Vlak je imel vagone prvega in tretjega razreda, sicer pa so bili vsi vlaki mešani in so vozili s seboj tudi tovorne vagone. Vožnja v vsako smer je trajala 15 minut. S tako gostim prometom so imeli Bistričani zvezo praktično z vsakim pomembnim vlakom na Južni železnici.
Na progi je bil promet vseskozi aktiven in je prinašal dobiček. V načrtu je bila tudi gradnja proge (podaljšanje proge) od postaje Slovenska Bistrica Mesto do tovarne Impol na Zgornji Bistrici. Progo so celo dvakrat trasirali, vendar žal do realizacije ni prišlo. Zaton železnice se je začel pravzaprav šele po drugi svetovni vojni z vsesplošno motorizacijo, kar je po čudnih okoliščinah pripeljalo do ukinitve proge 31.12. 1965.
Na slovenjebistriško železnico spominjata danes le še nekdanja postaja, ki je spremenjena v avtobusno postajo, ter stara kurilniška lopa, ki služi kot avtobusna garaža.
Moje mnenje je, da je bila ukinitev te proge, gledano dolgoročno, velika napaka!
lep pozdrav!
Boštjan
Boštjan
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1639
- Pridružen: 09.11.2005, 22:40
- Kraj: Maribor
Pozdravljeni
Naš član Tine Jarm ima na svoji spletni strani objavljen zelo dober animiran zemljevid Slovenije, ki prikazuje razvoj železniškega omrežja.
Klikinite na naslednji link
http://www.miniaturna-zeleznica.com/avd ... o_tiri.swf
LP
Jože
Naš član Tine Jarm ima na svoji spletni strani objavljen zelo dober animiran zemljevid Slovenije, ki prikazuje razvoj železniškega omrežja.
Klikinite na naslednji link
http://www.miniaturna-zeleznica.com/avd ... o_tiri.swf
LP
Jože
Re: Črešnjevec - Slov. Bistrica
Na poti iz Maribora v Ljubljano sem danes dopoldne naredil nekaj posnetkov v okolici Slov. Bistrice
(...), na drugi sliki (iz leta 1938.) je vlak na eni izmed vmesnih postaj "Spodnja nova vas".
Približno ista lokacija danes:
[/URL]
Kolodvor Slovenska bistrica mesto v času KuK :
in danes:
Kolodvor na Južni železnici pred (skoraj) 100 letih:
in danes:
Stare slike so z linka v prvem odgovoru (Barbarpapa1)
(...), na drugi sliki (iz leta 1938.) je vlak na eni izmed vmesnih postaj "Spodnja nova vas".
Približno ista lokacija danes:
[/URL]
Kolodvor Slovenska bistrica mesto v času KuK :
in danes:
Kolodvor na Južni železnici pred (skoraj) 100 letih:
in danes:
Stare slike so z linka v prvem odgovoru (Barbarpapa1)
lp iz Zagreba
ZDRU
ZDRU