Muzejske dame na postajah

[Nurmi]

Ja imaš mehanizem za zapornice+prometnikovo postavljalnico za uvozni signal in predsignal pri ključevni odvisnosti,oz.ročnih kretnicah na ključ.

[Ajznponar]

Pravijo, da je kovačeva kobila bosa. Tako da je šele zdaj prišla na vrsto tale meni še najbližja zgledno ohranjena dolginka v Mostah (križišče Kajuhove in Letališke, zemljišče je verjetno last SŽ) z oznako JŽ 01-074:


Če iz slike v polni resoluciji izrežem tovarniško tablico, se bolje vidi njeno germansko poreklo:


Da lahko v profilu zajamem njenih več kot 20 metrov, je treba stopiti kar pošteno nazaj:


Z ene strani:


Z druge (upam si staviti,da je niso barvali s Heliosovimi barvami):


Tender za 8 ton premoga:


Še pogled od zadaj:


Detajla pogonskega mehanizma:


in


In kaj piše na tabli:


In za konec še Pospichalova statistika za serijo 01

[Ajznponar]

Pred vhodom v Mozirski gaj so postavili "našo" (z močnim ameriškim pridihom) 62-632 (mmg. namig za Savinjčane, Gorenjce in križance teh dveh podvrst: če si želite samo ogledati lokomotovo, vam ni potrebno plačati vstopnine, ogledate si jo lahko tudi, kadar je park zaprt). Oznaka:


Poreklo, morda je tudi ta serija včasih bila Đura:


Na pomanjšani fotki se morda ne vidi dobro. Na tablici je izpisana številka 632 (tista dvojka je malo čudna, namreč kot narobe S) in letnica 1955. Morda so to tovarniško številko le še pripeli oznaki za serijo 62. Še ena tovarniška tablica:


Zanimiv tekst o ameriškem originalu in slavonski predelavi lahko najdemo na strani o njeni "sestri" v Sevnici.

Pa si jo oglejmo z vseh strani razen s tiste ob ograji:








Pogon:


Pa še malo od bližje:


in


Zalogovnik za premog:


in vodo:


Tabla s tehničnimi podatki (a silo se meri kar v kg???? ):


in še dokaz, da je pred tem premikala po krški papirnici vipap:

Pospichal. In še nekaj malega besed ter fotografij na straneh Mozirskega gaja

[Ajznponar]

Tisti, ki v Celju čakajo, da vlak dobi "zeleno luč" za pot naprej, si na peščenem parkirišču za postajo lahko ogledajo JŽ 25-002.


Tovarniška tablica:


Naša dama povsem v črnem pa je videti tako:








Sprednji del:


In še tender z dveh zornih kotov:


in


Detajla pogona:


in


Table s podatki žal ni. Bi pa rekel, da še ni do konca pobarvana in upajmo, da bodo potem poskrbeli tudi za to. Ne nekem drugem forumu si lahko ogledamo, kako je iz kupa rje postopoma dobila današnjo podobo, kaže pa, da se je pred dvema letoma ustavilo. Še Pospichal.

Ob njenem levem boku ste verjetno opazili neki štrcelj, za katerega dvomim, da bi imel kakšno muzejsko vrednost. Pač pa so pred lokomotivo postavili kar dva signala. Eden je likovni (saj se mu reče tako?):


Pobliže si poglejmo njegov zgornji:


in spodnji del:


Drugi je ročični signal:


Njegov zgornji:


in spodnji del:

[Ajznponar]

Na postaji v Laškem pa so na ogled postavili JŽ 52-011:


Made in Austria, natančneje pri Kraussu v Linzu:


Če jo obkrožimo, so jo lahko ogledamo z vseh zornih kotov:












Popotnica:


Detajla pogona:


in


In še kompresor od bliže:


Table s podatki ni, tako da nam ostane le tisto, kar je napisano na njej. Še Pospichal (no ja, ne nahaja se več v mariborski Metalni)

[Ajznponar]

V Štorah so na dvorišču osnovne šole upokojili ozkotirno (600 mm) premikalko št. 5 iz tamkajšnje železarne:


Najprej si jo oglejmo izza ograje:




Šolsko dvorišče ni hermetično ograjeno, zato so jo lahko ogledamo še iz drugih položajev:








In še pogled v kabino:


Če gre verjeti Pospichalu, je svojo kariero začela kot kukHB RIIIc 138 (kaj bi ta kratica pomenila?), leta 1918 je pričela premikati po Jugolesu v Črnomlju, 1937 je sledila prekomanda v rudnik Senovo, 1952 pa je prišla v Štore, kjer se je tudi upokojila.

V Štorah je razstavljena še št. 2, ki pa je, kolikor vem, pred valjarno v železarskem kompleksu. Mislim, da je pred kratkim že bila tukaj, tako da bi vprašal, če si jo lahko (in kako) ogledajo tudi navadni smrtniki.

[leteči vlak]

V Štorah je razstavljena še št. 2, ki pa je, kolikor vem, pred valjarno v železarskem kompleksu. Mislim, da je pred kratkim že bila tukaj, tako da bi vprašal, če si jo lahko (in kako) ogledajo tudi navadni smrtniki.

Tako je, lokomotiva št. 2 (imenovana tudi "Štefka") se nahaja znotraj železarne. Ko sem bil jaz tam (moje slike se nahajajo na prejšnji strani te teme), sem sprva naletel na vratarnico, ki pa je bila prazna, kljub temu, da je v tistem času ravno potekala izmena delavcev.
Edino kar mi je preostalo, je bilo to, da sem enega izmed delavcev vprašal kje se nahaja omenjena lokomotiva. Ko mi je povedal njeno točno lokacijo, sem se sprehodil do nje. Med mojim obiskom me ni nihče ničesar vprašal

Je pa zelo zanimiv park(ec) v katerem se nahaja lokomotiva, saj imajo tu razstavljenih še nekaj odsluženih strojev iz železarne.

[Gorchi]

Table s podatki žal ni. Bi pa rekel, da še ni do konca pobarvana in upajmo, da bodo potem poskrbeli tudi za to. Ne nekem drugem forumu si lahko ogledamo, kako je iz kupa rje postopoma dobila današnjo podobo, kaže pa, da se je pred dvema letoma ustavilo. Še Pospichal.

Pravzaprav ne rabiš skakat na oni drug forum, lahko skočiš na temo o obnovi lokomotive 25-002 tudi na tem forumu tukaj:
viewtopic.php?f=2&t=1486
Sicer pa velika hvala za zanimive in lepe fotografije. Upam, da se bodo z njimi izpopolnile škrbine na Wikipediji

[Tono]

Ob njenem levem boku ste verjetno opazili neki štrcelj, za katerega dvomim, da bi imel kakšno muzejsko vrednost.

Zdravo Ajznponar,

tisti štrcelj (po domače: koza) je konzola multiplikatorja oz. natezalne naprave žicevoda, ki z utežjo pomaga "prevreči" signal iz ene lege v drugo, ko za to dobi komando po žicevodu. Načrt celjskega Društva ljubiteljev železnic in železniških eksponatov je povezava signalov v funkcionalno stanje, od tod tudi potreba po "štrclju".

Signala sta precej zanimiva primerka, več o njih pa si lahko prebereš na naši strani

http://www.postavljalnica-celje.si/Eksp ... gnali.html

Penzlanje 25-002 bo tudi v kratkem na vrsti. Vsakdo, ki omeni penzlanje, takoj "zaduži" 5 kvadratnih metrov lokomotive Kar Dolfeta vprašaj

Lp,

T

[Dolfe]

http://www.postavljalnica-celje.si/Eksp ... gnali.html

Penzlanje 25-002 bo tudi v kratkem na vrsti. Vsakdo, ki omeni penzlanje, takoj "zaduži" 5 kvadratnih metrov lokomotive Kar Dolfeta vprašaj

Gušterji za začetek penzlajo kotel in dimnico od znotraj. Šele ko se izkažejo s popolnim obvladovanjem penzlomata, se jim izda licenca za spodnje cevovode, osi, notranjo stran kolesnih špic ter drogovja. Za raufenk, parni dom, peskovnike ter streho kabine pa si je izboril eksluzivno pravico naš "stari vodnik", izključno zase.

[Tin€]

Z druge (upam si staviti,da je niso barvali s Heliosovimi barvami):
http://www.shrani.si/f/1w/Yu/3iX2xLD8/p3291680.jpg

Če bi kdaj pokukal na mojo stran bi videl zakaj je ta tabla tam zraven postavljena, za pomoč pa še talerček in del zapisanega na moji strani:

"Na nekaterih slikah je lokomotiva v sivi barvi, ko so jo prvič obnavljali že kot muzejski eksponat je bila črne barve. Barvo za obnovo je brezplačno prispevala ena od Slovenskih tovarn, ki proizvaja barve. Ozadje tega sponzorstva pa je bil poizkus, kako se obnese ta barva na soncu. Kot vidite je pobledela in postala siva. Sedaj je lokomotiva že drugič obnovljena in upam, da bo tokrat črna barva zdržala."

Da pa ne bom samo pisal je tukaj še ena slika povezana z zgornjim pisanjem še iz časov "Heliosa"

[Tono]

Table s podatki žal ni. Bi pa rekel, da še ni do konca pobarvana in upajmo, da bodo potem poskrbeli tudi za to. Ne nekem drugem forumu si lahko ogledamo, kako je iz kupa rje postopoma dobila današnjo podobo, kaže pa, da se je pred dvema letoma ustavilo. Še Pospichal.

Pravzaprav ne rabiš skakat na oni drug forum, lahko skočiš na temo o obnovi lokomotive 25-002 tudi na tem forumu tukaj:
viewtopic.php?f=2&t=1486
Sicer pa velika hvala za zanimive in lepe fotografije. Upam, da se bodo z njimi izpopolnile škrbine na Wikipediji

Pozdravljeni,

pravkar sem na spletno stran Društva ljubiteljev železnic in železniških eksponatov Celje dodal zapis o lokomotivi 25-002.

Preberete ga lahko na povezavi

http://www.postavljalnica-celje.si/Eksp ... 002_1.html

Komentariji, pripombe in popravki dobrodošli, pravtako pa naprošam vse, ki imate kakšne dobre fotografije naše petindvajsetke (RisPo/obnova, Ajzenponar in drugi), da mi jih po možnosti posredujete na mail ge@siol.net ter dovolite objavo na naši spletni strani. Za vsako objavljeno fotko damo popust pri penzlanju mašine (100 cm2 na fotko ) Dolfe se je že malce odkupil

Lp,

Tono

[Ajznponar]

V Novi Gorici so na nekdanjo nakladalno rampo postavili JŽ 118-005:


Njena država rojstva je vsega nekaj metrov proč, zato pa je toliko dlje njen rojstni kraj:


Pa si jo oglejmo:

Če se s postaje odpeljemo po cesti proti Solkanu, jo najprej vidimo tako:


in potem tako:


Če se z vlakom pripeljemo iz jeseniške smeri, se nam najprej prikaže tako:


Ko pride vlak vštric:


in če se potem, ko je že mimo, ozremo še nazaj:


Ker je dvignjena na rampi, si nam detajlov pogona ni potrebno ogledovati "zviška":


in


Pri tabli spet niso imeli najbolj srečne roke pri izbiri barve pisave in odbojnosti ozadja. Res ne vem, kaj je narobe z dobrim starim črnim na belem:


Za vsak primer jo bom še prebral:

Lokomotiva za potniške vlake
JŽ 118-005 (FS 940.015)

Proizvajalec: OM Napoli, tov. št. 66, leto izdelave 1922

dolžina (l) 13,2 m tlak pare (p) 12 bar
masa v službi 87,2 t moč (P) 720 kW
Ф pogon.koles 1370 mm hitrost (Vmax) 65 km/h

Te vrste lokomotive so vozile do leta 1945 med Trstom in
Podbrdom, po vojni pa iz Nove Gorice v Sežano, Ajdovščino
in na Jesenice ter priložnostno iz Jesenic do Ljubljane.

Pod tem so dodali še sponzorje obnove:


Za tablo ste mogoče opazili kos železja. Gre za razstavljen kos ograje solkanskega mostu, ki je ob zavezniškem bombardiranju 15. marca 1945 treščil v Sočo, 20. junija 1999 pa so ga potegnili ven. Vsaj tako piše na drugi strani table.


Če se še malo sprehodimo po postaji, najdemo indic, da večkrat dobi obisk še aktivnih kolegic. Čemi bi sicer med tiri stal tale vodni "napajalnik":


V oči pade še en likovni signal (prav takšen, le da je namesto moder rumen, je že razstavljen v Zidanem Mostu), ki tudi stoji med tiri in tako verjetno še ni razstavni eksponat:


Oglejmo si še Pospichala in Tin€tovo stran.

[Ajznponar]

V Štanjelu (če smo picajzlarski, postaja leži nekje med Štanjelom in Kobdiljem) pa se je utaborila iz Nemškega prispela mastodontka SŽ 33-110 (zanimivo, da ima slovensko oznako ):


Od postajnega poslopja je potreben niti ne tako kratek sprehod in šele skoraj tik pred tunelom pod Štanjelom jo zagledamo parkirano na štucu. Na eni strani je najprej jarek in potem ograja privat zemljišča, na drugi pa kar proga! V bolj prometnih dnevih je torej potrebna previdnost, da vas kakšen soforumaš tako kot Maria Špinela (hmmm, moral bi biti ravno iz teh krajev doma) ne "zreže na tanko kukr mortadela" . No ja, kakšnega liftinga se gotovo ne bi branila.

Ko se ji približujemo iz smeri postajnega poslopja:


Tako jo vidimo med speljevanjem proti Novi Gorici:




Če se pripeljemo v nasprotni smeri, pa ob izhodu iz tunela najprej vidimo:


V oči ti mora pasti nekakšen razpoznavni znak, se pravi tista "ušesa" spredaj, ki me močno spominjajo na psa od staršev. Glede na siceršnje ne najboljše stanje sem ob prvem pogledu pomislil, da bo kos železa zdaj zdaj odpadel:


Od bliže si poglejmo zalogovnik:




in vpetje njegovih koles:


Detajli pogona:


in


Preberimo tablo:


Nekaj ne povsem ujemajočih podatkov (glede mase) je tudi pod njo:


Pa še nekaj se jih na tenderju bojuje z rjo:


Nekaj mi pravi, da tudi ta lokomotiva na štucu čaka, da pade v roke malarjem, potem pa jo bodo najbrž premaknili na kakšno dostopnejše mesto. Do takrat bo na štucu ostalo zaparkirano tole dvigalo (sem že omenil, da se s postaje ponuja lep pogled na veduto Štanjela?):


Ob vračanju, nekje med skladiščem in postajnim poslopjem, stoji še en dvoročični signal:


Detajl od zgoraj:


in spodaj:


Za konec še Pospichal in Tin€.

[Ajznponar]

V Centralnih delavnicah Moste (pravzaprav na Fužinah, za Jurmanom in OMVjevo črpalko) so razstavili električno JŽ 361-001, menda je imela vzdevek Breda. Videti je, da so pred kratkim postavili še svežo ograjo, na poti do nje so postavili table, da je objekt video nadzorovan, ampak drsna vrata so bila na stežaj odprta in nikjer ni pisalo, da bi dostop bil preopovedan , tako da...

Njena oznaka in nad njo še tovarniška tablica:


Če se ne vidi dobro, izdelana leta 1932 s tovarniško št. 245.









Tablo je že dodbra načel zob časa:


Več podatkov pa pri Tin€tu, le vrstice boste morali sami uskladiti.