Muzejske dame na postajah

[Ajznponar]

V Novem mestu na glavni postaji, na ne najlepše dostopnem kraju zraven štelverka ali kontrolnega stolpa ali karkoli že je tisto, tam kjer se odcepi odsek proti Straži, in ob okretnici, stoji 25-019 (brez JŽ ):


Če čez tire stopimo bliže:








Detajla pogona:


in


Še tender iz različnih zornih kotov:




Edini tam dostopen tehnični podatek je o zalogovniku za vodo (verjetno kar 12 kubikov, razen če se kje ne predpostavi vejica)


Drugih podatkov tam, ni, po Pospichalu sodeč so jo leta 1920 izdelali v Floridsdorfu (predel Dunaja) pod tovarniško številko 2642, link do nekaj podatkov o njeni celjski sestri (sicer iz Wiener Neustadta) je nekaj postov nazaj podal Tono. Nekaj je napisal tudi Tin€, med drugim tudi to, da je ravno ta Novomeščanka imela čast vleči zadnji redni vlak na parno vleko v Sloveniji. No, PMSM bi si zaslužila malo boljšo nego in kakšno bolj častno mesto, morda na potniškem delu postaje.

[Ajznponar]

V Črnomlju so pred postajo uredili manjši park in na njegovem robu razstavili lepo zglancano sestro Novomeščanke, JŽ 25-018:


Če si jo kar ogledamo:






Detajl zračne črpalke:


Pogon v detajlih:


in


Možen je tudi pogled v notranjost s "čeličnim ložištem":


Tale ima bolj skopo tablo s podatki na napačnem boku (treba je namreč stopiti na travo v parku; če bi bila na drugem boku, bi se lepo videla s parkirišča pred postajo):


Že pri detajlih pogona smo opazili neko tablo ob kolesih. Pogled od bliže razodene, da jo že hudo zdeluje zob časa in da je lep del črk že odpadel: link na shrani.si

Ampak brez panike, v parku je tale spomenik in na njegovi tabli piše podobno na tej slabo berljivi plošči, namreč da so partizani to lokomotivo uporabljali za pogon elektrarne:


Po Posipchalu so tudi to izdelali v Floridsdorfu, leta 1921 s tov. št. 2711. Ostali linki so v prejšnjem postu.

[Ajznponar]

V Dobovi pa se nahaja 62-119, ki je pred tem premikala po kidričevskem Talumu. Od postaje je treba iti kakšen kilometer v smeri Brežic in tam pri nekih kontejnerskih pisarnah jo lahko ugledamo na drugi strani proge, za ograjo tamkajšnjih delavnic. Če ne bi vedel, da na postaji ravno "kurbla" desiro proti Ljubljani, bi me morda še premamila skušnjava in bi stopil bliže, tako pa sem z varnega posnel, kakor se jo pač vidi od daleč:


Če vklopim digitalni zoom:


Če se vrnem nekaj metrov v smeri postaje:


Cela fotoreportaža o preselitvi iz Kidričevega (7 novembra lani) je na voljo tule. Pa še ena pri Tin€tu.

Videti je, da jih čaka najmanj še penzlanje, če ne še kaj več. Kot pravi Radio Krka, naj bi jo dokončali do letošnjega poletja in razstavili pred podjetjem BGS.

Kot pravi Pospichal, jo je leta 1957 po ameriški "licenci" izdelal Đuro Đaković pod tov. št. 627. Kako približno bo videti, si lahko nekaj strani nazaj ogledamo pri njeni "sestri" (62-360) v Sevnici

[Ajznponar]

Iz rudnika v Senovem je včasih (do 1993) vozila ozkotirna železnica (po mojih meritva h ok. 650 mm) premog do postaje Brestanica. V spomin na te čase so na otroškem igrišču pred senovsko osnovno šolo na ogled postavili eletrično lokomotivo št. 4.

Zraven so ji dodali še dva vagončka za premog:


Lokomotiva z iztegnjenim pantografom:


In podrobneje brez tega "izrastka":


Še iz drugih zornih kotov:




Možno je tudi vstopiti v oskubljeno strojevodjevo kabino. Slikanje je malo štorasto, a vendarle. Na eni strani je "volan":


In pogled skozi okno na "havbo":


Na drugi strani pa takšen komandni pult:


z naslednjim pogledom na "havbo":


Še vagončka v kompoziciji:


Drugih podatkov žal ni.

[Ajznponar]

Na postaji v Rogatcu so na ogled postavili JŽ 53-003:


Ki so jo leta 1928 vkup sestavili v Dunajskem novem mestu, po nemško Wiener Neustadtu (rojstni list ni najbolje viden):


Če se v Rogatec pripeljemo z vlakom iz celjske smeri, jo najprej uzremo približno tako (mimogrede je še dokaz o lokaciji):


Če se za malenkost približamo:


Ko vlak že zelo zabremza in jo dobimo vzporedno z njim:


Če smo bolj spredaj in se takrat, ko se vlak dokončno ustavi, ozremo nazaj, vidimo še njen zadek, kolikor ga ne zakriva postajna zgradba z žlebom:


Table prepovedujejko hojo po travi, zato je ni moč posneti z druge strani, sicer pa zaradi svetlobnih razmer slike itak ne bi uspele. Poglejmo si pobliže parni stroj:


Detajla pogona:


in


Postavljena je tudi tabla, s podobno vsebino kot pri njeni sestri iz Nakla, le da je ta lokomotovia vlekla ravno po rogaški progi. Ker je precej teksta v bolj majhnem fontu, bo najbolje dati kar thumb z linkom do polne resolucije za :


Pospichal v svojo evidenco še ni vključil serije 53, zato bomo linkali stran z ohranjenimi primerki v Sloveniji. Pa še Tin€.

[Ajznponar]

Pred postajo v Šentjurju pa stoji 62-324:


Obdana je z ograjo. Če bi se predhodno najavil za ogled mzzeja Južne železnice, bi mi verjetno tudi odprli vrata. Malo nenavadno se mi zdi, da so v muzejsko zbirko vključili ravno to lokomotivo, ki ima bolj malo opraviti z Južno železnico in presvitlim cesarjem in kraljem Francem Jožefom. Kot že vemo, so to serijo med 2. sv. vojno kot pomoč zaveznikom zasnovali v ZDA, konkretno to lokomotivo pa so še kasneje (leta 1953 pod številko 324) po rahlo modificiranih ameriških načrtih izdelali pri Đuru Đakoviću (na prejšnji sliki bi se moral še videti logo), povrh vsega so v glavnem premikale po postajah in še bolj po "privat" tovarniških tirih, konkretno ta lokomotiva je "tlačanila" pri kidričevskem Talumu.

Oglejmo si jo čez ograjo:








Če gremo čez cesto (šentjursko obvoznico) in jo zumiramo do maksimuma:


in


Detajli pogona se z ograjasto motnjo ne bi obnesli. Kakšnih podatkov z izjemo popotnice premoga ni:


Neka okrogla tabla, ki jo je dala postaviti občina, sicer je, ampak nič kaj konkretnega. Če objektiv vstavim v "luknjo", jo lahko preberemo:


Ormoški napajalnik smo videli že pri drugi sliki čez cesto. Za več podatkov in detajle priporočam ogled sevniške sestre (ravno tako iz ĐĐ) nekaj strani nazaj v tej temi. Še Pospichal (po njegovem naj bi bila v Celju) in Tin€tovi podatki o tej seriji.

Poleg lokomotive in napajalnika je okoli šentjurske postaješe kaj videti (seveda kot del muzeja), npr. original štelverk iz 1846, kup zgodovinskih signalno varnostnih naprav in še nekaj stvari. Vse to si zasluži posebno temo (ko bom utegnil).

[Ajznponar]

Št. 5 pred osnovno šolo v Štorah smo si že ogledali, ostala nam je še ena znotraj železarniškega kompleksa. Sicer še zdaj ne vem, kakšen je uradni režim, ampak vratarnica na vzhodnem koncu (v Štorah) očitno ves čas sameva, noben napis ne prepoveduje vstopa nepooblaščenim ali nezaposlenim, tako da sem kar vstopil in tudi znotraj mi od najmanj 10 mimoidočih ni nihče težil.

Lokomotiva znotraj železarne je nosila št. 2, znana je bila tudi pod vzdevkom Štefka:


Oglejmo si jo z razlučnih zornih kotov:










Ker je dvoosna, gre celoten pogonski detajl na eno sliko:


Videli smo že, da na levi strani manjkajo vrata, zato si lahko pobliže ogledamo peč:



In še dva detajlčka:




Nekaj o nekdanji ozkotirni železnici v železarni se najde v 5 let starem internem glasilu (str. 8 in 9): v slovenščini in angleščini.

Poškilimo lahko še k Pospichalu. Leta 1920 jo je izdelall Henschel v Kasslu, št. 17503, konstrukcija: Bt-n2, tirna širina: 600 mm, najprej jeslužila služila v rudniku v Boru in prišla v Štore leta 1947 kot staro železo.

[Ajznponar]

Ko sem si pozimi prvič ogledal 17-086 v Logatcu (zapis v tej temi), sem jo našel "skrito" nedokončano v temeljni srebrni barvi. Takrat je bilo rečeno, da je obnovo prekinil sneg. Ker je pomlad že lep čas tu, je "inšpekcija" prišla pogledat, ali dela kaj napredujejo. Odgovor je: ne, od zime se ni spremenilo čisto nič. Je pa sedaj, ko ni treba gaziti po kar debeli snežni odeji, vseeno malo lažje se smukati okoli nje, zato si jo poglejmo še enkrat.

Za njo je še vedno ukleščen odprt tovorni vagon:


Sedaj, ko ni snega, se od spredaj še lažje vidi, da stoji na štucu (tir se je mdr. umaknil tudi balin placu - tisti lopi zadaj, zanimivo, da se drat še vedno vleče čez parkirišče pred postajo vse do štuca na drugi strani):


Od zadaj:


Opazimo lahko, da kabina nima levih vrat, zato si oglejmo peč:


Je pa notri precej nastlano predvsem s kanistri, najbrž od barvanja.

Ogledal sem si lahko še njen desni bok. Žal je ograja preblizu in ni ni nikakršnega manevrskega prostora, se pa vidi, da je tam niso niti še "posrebrili":


Ker (še) ni nobene table z informacijami, si oglejmo ker Tin€tovo stran seriji 17.

[Ajznponar]

JDŽ 153-006, ki jo sramežljivo (z razlogom) skrivajo za postajo v Zalogu sem že predstavil, vendar v novembrski sivini in megli. Pot me je spet zanesla mimo in poglejmo v poletnih razmerah z drugim fotoaparatom, če je kaj novega.



PMM niti ne, kvečjemu v negativni smeri

Rja, rja.... sicer pa najbrž kar edina, ki ima v kratici upravljalca še D med J in Ž:


Vkup sestavil Krauss Linz:


Pogled na zadnji del, kolikor ga ne zakriva drevje:


Sprednji del je žal direkt proti soncu:


Najbolj sprednje negnano kolo:


Parni stroj:


Pogon ostalih treh koles:


Več ali manj isto kot prej, le da se bolje vidi še ventile pri "lestvi" v kabino:


Da bo kvota zapolnjena, še enkrat tabla s podatki. Upal bi si staviti, da je glede na prejšnjič en vogal nosilca že odpadel in da mu bo kaj kmalu sledilo vse skupaj:

[Ajznponar]

JŽ 18-005, ki "krasi" postajo v Dravogradu, sem pred časom že na kratko prikazal, tokrat popravljam to "napako"



Registracija ns desnem boku:


Kapacitete zalogovnikov:


Sredi rje je rojstni list. Tovarniško številko se še dobro vidi, malo slabše pa proizvajalca (Krauss Linz) in Leto izdelave (1927):


V profilu smo si jo že ogledali, še sprednji del z desne strani:


in z leve z detajlom kompresorja:


Zadek:


Po odrih se vidi, da postajo obnavljajo (s plankami so zabarikadirali enega izmed pristopov do lokomotive (in tudi do tirov), najbolje je pogledati, če so vratica v ograji za lokomotivo odprta). Tudi lokomotiva se ne bi branila tovrstnega posega.

Še pogon od bliže. Direkt iz parnega stroja:




Za pogon gnanih koles pa imam začuda le z druge strani (zato je prezrcaljeno):


Objaviti bi se dalo še kakšen zorni kot pa je že izpolnjena norma 10 slik. Tabla z opisom je enaka kot zadnjič in na volju tukaj.

Glede prejšnjih številčenj lahko več izvemo od Pospichala, še nekaj dodatnih podatkov pa pri Tin€tu.

Mmg., na desnem boku pred kabino je videti neki rjasti pravokotnik. Kot da bi nekdaj tam bila kakšna tabla?

[Gorchi]

Objaviti bi se dalo še kakšen zorni kot pa je že izpolnjena norma 10 slik.

Noben pa ne omejuje, da ne bi dal 3 poste po 10 slik s temo ene lokomotive
Jo je pa prekleto žalostno videti v sedanjem stanju, če vemo, da je dobrih 20-25 let nazaj vozila muzejske vlake...

[Ajznponar]

Italijanko FS 625.107 v Šmartnem ob Paki, o kateri se očitno ne ve kaj dosti glede izvora in tehničnih podrobnosti, sem v snežnih razmerah že poskušal predstaviti tu, a so me izdale baterije. Ob priliki me je spet zaneslo mimo, sicer v zgodnjih jutranjih urah, vendar dostopnejša stranica k sreči gleda proti vzhodu, tako da lahko sedaj dokončam.

Celotna s tenderjem vred od strani


Od spredaj


Privesek za premog


Vse skupaj še od zadaj


V zalogovnike je bojda šlo kar 12 kubikov vode


Pogon - sprednji del


Pogon - zadnji del


Z druge strani ni ratalo nič, ali moti nizko jutranje sonce ali pa grmovje.

Možno je tudi splezati v kabino. Iz nje se tako vidi tender


In peč


Na peči je še en napis - močno zoomiran


Cielo je po špansko nebo, ostalo pa ????

Po Pospichalovi evidenci sodeč je letnik 1914, izdelana v tovarni Saro (ali karkoli že ta koda pomeni) pod tovarniško številko 490, prvotno naj bi bila spravljena v MB Studencih, leta 2006 pa naj bi prišla na sedanjo lokacijo.

[36-048]

cielo del focolaio = strop peci

[Tono]

625.107 je bila leta 1914 izdelana v tovarni Constr. Meccaniche di Saronno v Italiji. Za rešitev na Studencih v Mariboru zasute mašine, ki je v Slovenijo prišla v okviru muzejske izmenjave, je neposredno zaslužen Rudi Ljubej. Lokomotivo, ki sicer logistično spada pod Društvo ljubiteljev železnic in železniških eksponatov Celje, so obnovili ljubitelji iz Šmartna ob Paki, ki zanjo tudi skrbijo. Žal pa gospodična ponovno kliče k obnovi. Predvsem pod v kabini je dobesedno nevaren. Mašini tudi manjka del drogovja, ki je dobilo noge v času reševanja. Fotgrafirati jo je res težko - ali je zaparkirana, ali pa moti sonce!

Lp,

T

[Dolfe]

........

Sredi rje je rojstni list. Tovarniško številko se še dobro vidi, malo slabše pa proizvajalca (Krauss Linz) in Leto izdelave (1927):
http://img824.imageshack.us/i/sdc17959.jpg/][img]http://img824.imageshack.us/img824/6415/sdc17959.jpg[/url]

........

Ajej, tale pa je že hudo boga. Morali bi jo pokriti s kakšno cerado. Takšna kot je, je sramota za kraj in železniško postajo.

Najbž ni videti, da bi se v bližnji bodočnosti spremenilo kaj na boljše?