Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru
- marklinfan
- Strojevodja I
- Prispevkov: 571
- Pridružen: 01.08.2006, 19:47
- Kraj: Stari grad Celje
- Kontakt:
Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru
torej prebral sem tale članek http://24ur.com/novice/slovenija/v-bohi ... 0-min.html .... in zasledil da je med prvo svetovno vojno v jezero zgrmel vlak.
Ima kdo kaj več informacij oz slik o dogodku
Ima kdo kaj več informacij oz slik o dogodku
[url=http://myrencontres.com]site de flirt internet[/url]
Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru
Par let nazaj so tudi potapljači iskali ta vlak v jezeru pa ga niso našli.
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru
Če koga zanima zgodovina Bohinjske železnice...
...in ozkotirne vojaške železnice Bohinjska Bistrica - Zlatorog
http://www.bohinj.si/si/Vihravo_20_stoletje/print
...in ozkotirne vojaške železnice Bohinjska Bistrica - Zlatorog
http://www.bohinj.si/si/Vihravo_20_stoletje/print
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru
Našli so ga, vendar ocenili da je dovolj globoko in pod muljem in je najbolje če ga pustijo pri miru.1216-001 napisal/-a:Par let nazaj so tudi potapljači iskali ta vlak v jezeru pa ga niso našli.
Vlak je vedno hitrejši!
- marklinfan
- Strojevodja I
- Prispevkov: 571
- Pridružen: 01.08.2006, 19:47
- Kraj: Stari grad Celje
- Kontakt:
Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru
Ali ima kdo kak podatek za kakšno lokomotivo je šlo?
[url=http://myrencontres.com]site de flirt internet[/url]
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru
Tole...
vir: Stane Kumar: Vojaške železnice na Slovenskem, Kronika 1985
vir: Stane Kumar: Vojaške železnice na Slovenskem, Kronika 1985
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- marklinfan
- Strojevodja I
- Prispevkov: 571
- Pridružen: 01.08.2006, 19:47
- Kraj: Stari grad Celje
- Kontakt:
Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru
ja super
[url=http://myrencontres.com]site de flirt internet[/url]
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru
informativna tabla v Ukancu...
http://kraji.eu/PICTURES/gorenjska/bohi ... ca_big.jpg
in poljska železnica...
http://www.gore-ljudje.net/objave/pikon/Clipboard02.jpg
z linka: http://www.gore-ljudje.net/novosti/35152/
http://kraji.eu/PICTURES/gorenjska/bohi ... ca_big.jpg
in poljska železnica...
http://www.gore-ljudje.net/objave/pikon/Clipboard02.jpg
z linka: http://www.gore-ljudje.net/novosti/35152/
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru
v današnji tiskani izdaji Slovenskih novic je kar precej obsežen zapis o potopljenem vlaku v bohinjskem jezeru
M.
M.
- željko halambek
- Strojevodja I
- Prispevkov: 413
- Pridružen: 26.06.2006, 18:16
- Kraj: BREŽICE
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru
Pozdravljeni,
zares je zanimivo, da se nismo nikoli lotile te teme o ozkotirni vojaški železnici Bohinjska Bistrica - Zlatorog.
Na forumu zeljeznice.net jo je zastavil @slavc in prišli smo do takšnih "tur", da je bilo potrebno del foruma o ozkotračnih železnicah zakleniti in je dostopen le vsem registriranim članom foruma.
Tukaj dodajam samo kompilacijo fotografij, ki jih je "zlepil" Janez Pikon:
Opomba: niso vse fotografije s te proge
pozdrav
Darko
zares je zanimivo, da se nismo nikoli lotile te teme o ozkotirni vojaški železnici Bohinjska Bistrica - Zlatorog.
Na forumu zeljeznice.net jo je zastavil @slavc in prišli smo do takšnih "tur", da je bilo potrebno del foruma o ozkotračnih železnicah zakleniti in je dostopen le vsem registriranim članom foruma.
Tukaj dodajam samo kompilacijo fotografij, ki jih je "zlepil" Janez Pikon:
Opomba: niso vse fotografije s te proge
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru
O:2100
Morda samo v informacijo podatki o graditvi, predelavi iz konjske vleke v električno in prenehanju uporabe s strani K.u.k. vojske...
Podatki so iz knjige pokojnega Waltherja Schaumanna: Bahnen zwischen Ortler und Isonzo, 1991
Pozor: niso vsi podatki točni!
Potek trase: Železniška postaja Bohinjska Bistrica (520 m) - Kamnje - Polje - Ribčev laz -vzdolž Bohinjskega jezera do kote 534 pri Zlatorogu.
Opomba: Sporna je lokacija končne postaje nad Zlatorogom. Sam Schaumann navaja drugod tudi koto 572. Na tej koti naj bi se nadaljevale žičnice na Bogatin.
Tomaž Budkovič je v knjigi: Bohinj 1914-1918 zapisal, da je končna postaja Zlatorog: "zahodno od hotela Zlatorog, pod Peštovcem"
Sporna je tudi tirna širina. Velika verjetnost obstaja, da je bila tirna širina 700 mm.
Gradnjo je izvedla 8. železniška četa, končana pa je bila 6.12.1915.
Predelava na elektro vleko:
Gradnjo/predelavo je izvedla četa za gradnjo in obratovanje električnih železnic.
Dela so izvedli med 30.4. in 23.7.1917. Izgleda, da so morali še nekaj dograjevati septembra 1917.
Obratovala pa je K.u.k. vojska s to progo do 4.11.1918.
V novo nastali državi naj bi jo uporabili za prevoz turistov do leta 1920.
Tomaž Butkovič je našel ta zapis v župnijski kroniki v Bohinjski Bistrici.
Samo še skica proge iz oktobra 1915, ki jo je Tomaž Budkovič objavil v knjigi Bohinj 1914-1918: zaradi velikosti v dveh delih...
Poglejmo si še, kako so potekale žičnice iz končne postaje ozkotirne vojne železnice s končne postaje Zlatorog:
Nima smisla, da dodajam link do teme, ki jo je zastavil @slavc na forumu zeljeznice.net (Ozkotirna vojaška železnica Bohinjska Bistrica-Zlatorog tirne širine 700 mm), ker je začasno cel oddelek ozkotirnih železnic na tem forumu zaklenjen in dostopen le za registrirane člane foruma.
Tisti pa, ki ste registrirani na tem forumu pa itak dobro poznate to temo in ji lahko sledite dalje.
pozdrav
Darko
Morda samo v informacijo podatki o graditvi, predelavi iz konjske vleke v električno in prenehanju uporabe s strani K.u.k. vojske...
Podatki so iz knjige pokojnega Waltherja Schaumanna: Bahnen zwischen Ortler und Isonzo, 1991
Pozor: niso vsi podatki točni!
Potek trase: Železniška postaja Bohinjska Bistrica (520 m) - Kamnje - Polje - Ribčev laz -vzdolž Bohinjskega jezera do kote 534 pri Zlatorogu.
Opomba: Sporna je lokacija končne postaje nad Zlatorogom. Sam Schaumann navaja drugod tudi koto 572. Na tej koti naj bi se nadaljevale žičnice na Bogatin.
Tomaž Budkovič je v knjigi: Bohinj 1914-1918 zapisal, da je končna postaja Zlatorog: "zahodno od hotela Zlatorog, pod Peštovcem"
Sporna je tudi tirna širina. Velika verjetnost obstaja, da je bila tirna širina 700 mm.
Gradnjo je izvedla 8. železniška četa, končana pa je bila 6.12.1915.
Predelava na elektro vleko:
Gradnjo/predelavo je izvedla četa za gradnjo in obratovanje električnih železnic.
Dela so izvedli med 30.4. in 23.7.1917. Izgleda, da so morali še nekaj dograjevati septembra 1917.
Obratovala pa je K.u.k. vojska s to progo do 4.11.1918.
V novo nastali državi naj bi jo uporabili za prevoz turistov do leta 1920.
Tomaž Butkovič je našel ta zapis v župnijski kroniki v Bohinjski Bistrici.
Samo še skica proge iz oktobra 1915, ki jo je Tomaž Budkovič objavil v knjigi Bohinj 1914-1918: zaradi velikosti v dveh delih...
Poglejmo si še, kako so potekale žičnice iz končne postaje ozkotirne vojne železnice s končne postaje Zlatorog:
Nima smisla, da dodajam link do teme, ki jo je zastavil @slavc na forumu zeljeznice.net (Ozkotirna vojaška železnica Bohinjska Bistrica-Zlatorog tirne širine 700 mm), ker je začasno cel oddelek ozkotirnih železnic na tem forumu zaklenjen in dostopen le za registrirane člane foruma.
Tisti pa, ki ste registrirani na tem forumu pa itak dobro poznate to temo in ji lahko sledite dalje.
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru
železocestnik napisal/-a:O:2100
Predelava na elektro vleko:
Gradnjo/predelavo je izvedla četa za gradnjo in obratovanje električnih železnic.
Dela so izvedli med 30.4. in 23.7.1917. Izgleda, da so morali še nekaj dograjevati septembra 1917.
pozdrav
Darko
Seveda je bila ta predelava na elektrovleko možna le, če je bilo na razpolago dovolj električne energije.
K.u.k. vojska je za ta namen zgradila novo hidrocentralo.
Evo, pa imamo zopet nekaj za "eletričiste". Seveda brez strojnikov ne gre. Če ni bilo vodne turbine, ni imelo generator kaj vrteti...
Seveda je potrebno takoj preveriti, kdaj so zgradili to hidrocentralo. Savico seveda.
Pogledamo v knjigo "Razvoj elektrifikacije Slovenije", ki bi morala biti biblija za tovrstna povpraševanja.
Zapis za to hidrocentralo je pri letu 1915.
Seveda se takoj vprašamo, ali je podatek pravilen
Takoj nas hočejo prepričati še s fotografijo stikališča v elektrarni Savica iz leta 1915!
Poglejmo tekst:
Poglejmo fotografijo elektrarne Savica v KAMRI: http://www.kamra.si/Default.aspx?module=7&id=19620
Poglejmo si osnovne podatke za vodno turbino na načrtu:
Ime mHC: ustreza
Oblika zgradbe: ustreza
Datum 15.9.1917: NE USTREZA navedbi v knjigi, kjer piše, da naj bi bila zgrajena leta 1915
Tehnični podatki:
pretok 200 l/s: ni naveden v "Zgodovini elektrifikacije"
Moč naprave 300 KM: ustreza
število vrtljajev vodnega kolesa 220 vrtlj./min: ni navedeno v "Zgodovini elektrifikacije"
Vodno kolo te elektrarne si lahko ogledamo pred elektrarno Savica, saj je tehnični spomenik.
Fotografijo najdemo na spletni strani Elektro Gorenjske...
Stari gonilnik iz HE Savica - tehniški pomnik na zgodovinski razvoj najpomemebnejše hidroelektrarne v družbi Gorenjske elektrarne - foto: Drago Papler
Ali je res premer gonilnika okoli 2 m? Bo treba premeriti...
Kaj pa podatki za generator?
Zaenkrat lahko dodamo samo fotografijo iz knjige pokojnega Tomaž Butkovič: Bohinj 1914-1918...
Jaz bi rekel, da se zadeve niso vrtele, ko se je tole fotografiralo.
Sicer frajla ne bi sedela zraven jermenice
Lahko pa je...fotomontaža
Če pa primerjamo velikost "mašinista" z ohišjem vodne turbine, bi pa morda lahko rekli, da je premer gonilnika takole "od oka" 2 m
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru
O:2400
Pozdravljeni,
iz podatkov v knjigi "Razvoj elektrifikacije v Sloveniji" se vidi, da je imel tisti, ki je pripravil zgodovino elektrarne Savica v rokah "Tehnični opis " naprave z dne 15.9.1917.
Takrat je potekalo urejanje premoženjskih razmerij za zemljišče elektrarne in odškodnin za traso daljnovoda.
Po mojem mnenju je bila takrat tudi zaključena gradnja ali vsaj nekakšno poskusno obratovanje, da so lahko napisali dokončni "Tehnični opis" naprave. V bistvu bi morali opraviti tehnični pregled objekta ali pa vsaj druge zadeve, ki so se tikale civilne oblasti.
Glede na to, da je bila naprava last K.u.K. vojske, pač recimo ni bil potreben pregled same naprave elektrarne. Takoj pa, ko je prišel daljnovod 3900 V (visoka napetost) po deželi, je bilo vsaj zato potrebno neko dovoljenje. Ker pa je bila vojna, se morda niti to ni opravilo in se je reševalo le premoženjske zadeve.
Torej je vprašanje, zakaj so snovalci knjige "Razvoj elektrifikacije v Sloveniji" spravili elektrarno Savica v leto 1915.
Zaenkrat nimamo nobenega dokumenta na voljo, da bi videli, kdaj se je pričela gradnja hidrocentrale Savica.
Ostalo nam je še vprašanje generatorja.
Originalni stikalni načrt elektrarne se ni ohranil, tako, da so morale "Kranjske deželne elektrarne", ki so po vojni kupile/prevzele v obratovanje narediti novega.
povečava per partes:
Še podatki za generator iz "Tehničnega opisa":
Trifazni izmenični tok
Napetost:550 V (525 V)
Moč: 250 kVA
Število vrtljajev generatorja: 750 /minuto
"Zbujalni" dinamo (vzbujevalni) je na gredi generatorja: 4,5 kW/115 V
Trafo: 3x 550V/3900 V
Fotografija notranjosti hidroelektrarne s "frajlo" odgovarja podatkom iz "Tehničnega opisa", saj je lepo viden vzbujevalni dinamo na gredi generatorja.
Zakaj so nastali ti stikalni načrti leta 1923. Takrat ni bilo več ozkotirne poljske železnice, saj so jo e demontirali. Električne energje je bilo tako dovolj in "Kranjske deželne elektrarne so se odločile elektrificirati Bohinjski kot. Zgraditi je bilo potrebno nove daljnovode, zato pa si je bilo potrebno pridobiti dovoljenja.
Brez načrtov ni šlo...
pozdrav
Darko
Pozdravljeni,
iz podatkov v knjigi "Razvoj elektrifikacije v Sloveniji" se vidi, da je imel tisti, ki je pripravil zgodovino elektrarne Savica v rokah "Tehnični opis " naprave z dne 15.9.1917.
Takrat je potekalo urejanje premoženjskih razmerij za zemljišče elektrarne in odškodnin za traso daljnovoda.
Po mojem mnenju je bila takrat tudi zaključena gradnja ali vsaj nekakšno poskusno obratovanje, da so lahko napisali dokončni "Tehnični opis" naprave. V bistvu bi morali opraviti tehnični pregled objekta ali pa vsaj druge zadeve, ki so se tikale civilne oblasti.
Glede na to, da je bila naprava last K.u.K. vojske, pač recimo ni bil potreben pregled same naprave elektrarne. Takoj pa, ko je prišel daljnovod 3900 V (visoka napetost) po deželi, je bilo vsaj zato potrebno neko dovoljenje. Ker pa je bila vojna, se morda niti to ni opravilo in se je reševalo le premoženjske zadeve.
Torej je vprašanje, zakaj so snovalci knjige "Razvoj elektrifikacije v Sloveniji" spravili elektrarno Savica v leto 1915.
Zaenkrat nimamo nobenega dokumenta na voljo, da bi videli, kdaj se je pričela gradnja hidrocentrale Savica.
Ostalo nam je še vprašanje generatorja.
Originalni stikalni načrt elektrarne se ni ohranil, tako, da so morale "Kranjske deželne elektrarne", ki so po vojni kupile/prevzele v obratovanje narediti novega.
povečava per partes:
Še podatki za generator iz "Tehničnega opisa":
Trifazni izmenični tok
Napetost:550 V (525 V)
Moč: 250 kVA
Število vrtljajev generatorja: 750 /minuto
"Zbujalni" dinamo (vzbujevalni) je na gredi generatorja: 4,5 kW/115 V
Trafo: 3x 550V/3900 V
Fotografija notranjosti hidroelektrarne s "frajlo" odgovarja podatkom iz "Tehničnega opisa", saj je lepo viden vzbujevalni dinamo na gredi generatorja.
Zakaj so nastali ti stikalni načrti leta 1923. Takrat ni bilo več ozkotirne poljske železnice, saj so jo e demontirali. Električne energje je bilo tako dovolj in "Kranjske deželne elektrarne so se odločile elektrificirati Bohinjski kot. Zgraditi je bilo potrebno nove daljnovode, zato pa si je bilo potrebno pridobiti dovoljenja.
Brez načrtov ni šlo...
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru
Ker je @ŽC hotel, preden se terminator zbudi, bom pa opisal jaz; Odspodaj navzgor, saj drugače ne gre.
Torej: Prva naprava je vzbujalni dinamo ali alternator, ki je generiral tok za zbujalni mag. To je ti. vzbujalno navitje na rotorju v generatorju, ki s svojim enosmernim magnetnim poljem (vzbujalni amper-ovoji) z rotiranjem ustvarja magnetno polje v generatorju, ki deluje vedno v eni smeri. Nad vzbujalnim navitjem je statorsko navitje generatorja, ki so vedno! vezani v vezavo zvezda. (Pri novodobnih je ozemljena zaradi zemeljskostične statorske zaščite.) Nad njim je glavno stikalo (podobno kot na lokomotivah), ki ločuje generator od mreže. Nad njim so ampermetri za čitanje glavnega toka, nad njim pa ločilke ali ločilno stikalo, za vidno ločitev v primeru, da se jasno vidi, da lahko stikaš po opremi. Nad njimi so generatorske zbiralke. Tukaj je meja med blokom in sistem ali blok-stik. Na desni strani je transformator blokovne rabe, ki napaja električne porabnike bloka oziroma elektrarne. Vezava je Yy zvezda-zvezda, tisti ampermeter pa je za čitanje toka lastne rabe. Na sredini pa se nahaja glavni transformator, ki je povezan z glavnimi zbiralkami. Transformator je v Dd vezavi, kar pomeni vezava trikot-trikot (zanimiva izvedba, ponavadi so vedno Dy5; Trikot-zvezda. Številka 5 pa je fazni premik, v tem primeru za 150 stopinj).
Sedaj pa druga slika. Ta je namenjena zaščitam. Ker se je to zgodovina je zaščita le minimalna.
Na sredini se nahaja: Tri enopolno izolirani napetostni transformator v vezavi zvezda.
Desno od njega pa tokovni transformator v varčni vezavi. Čisto levo pa strelovodna naprava na roge.
Sedaj pa @ŽC, ker je to zahtevna tema, pa ne vem ali ima smisel opisati podrobno delovanje teh sistemov ali ne?
Pa hvala za slike. Danes tako enostavnih vezav ni.
Torej: Prva naprava je vzbujalni dinamo ali alternator, ki je generiral tok za zbujalni mag. To je ti. vzbujalno navitje na rotorju v generatorju, ki s svojim enosmernim magnetnim poljem (vzbujalni amper-ovoji) z rotiranjem ustvarja magnetno polje v generatorju, ki deluje vedno v eni smeri. Nad vzbujalnim navitjem je statorsko navitje generatorja, ki so vedno! vezani v vezavo zvezda. (Pri novodobnih je ozemljena zaradi zemeljskostične statorske zaščite.) Nad njim je glavno stikalo (podobno kot na lokomotivah), ki ločuje generator od mreže. Nad njim so ampermetri za čitanje glavnega toka, nad njim pa ločilke ali ločilno stikalo, za vidno ločitev v primeru, da se jasno vidi, da lahko stikaš po opremi. Nad njimi so generatorske zbiralke. Tukaj je meja med blokom in sistem ali blok-stik. Na desni strani je transformator blokovne rabe, ki napaja električne porabnike bloka oziroma elektrarne. Vezava je Yy zvezda-zvezda, tisti ampermeter pa je za čitanje toka lastne rabe. Na sredini pa se nahaja glavni transformator, ki je povezan z glavnimi zbiralkami. Transformator je v Dd vezavi, kar pomeni vezava trikot-trikot (zanimiva izvedba, ponavadi so vedno Dy5; Trikot-zvezda. Številka 5 pa je fazni premik, v tem primeru za 150 stopinj).
Sedaj pa druga slika. Ta je namenjena zaščitam. Ker se je to zgodovina je zaščita le minimalna.
Na sredini se nahaja: Tri enopolno izolirani napetostni transformator v vezavi zvezda.
Desno od njega pa tokovni transformator v varčni vezavi. Čisto levo pa strelovodna naprava na roge.
Sedaj pa @ŽC, ker je to zahtevna tema, pa ne vem ali ima smisel opisati podrobno delovanje teh sistemov ali ne?
Pa hvala za slike. Danes tako enostavnih vezav ni.