Minimalni rele odreagira takoj izpade napetost...v primeru 363, ki ga omenjaš ( iz ZD takoj v PR ) pa se pokriva čas spusta zadnjega z časom dvigom prvega OT...seveda je to možna variacija od lokomotive do lokomotive. Zato ne pride do takojšnega odprtja gl. stikala. Nekako tako...približno.038 napisal/-a:
Strojevodje poskusite ta trik z odjemniki toka, ter podajte mnenje zakaj je to možno, moje mnenje je bilo da rele min. napetosti odreagira v sekundi, a kot kaže ima več časa?
Brižita 363-034 dne 09.02.2012 v Špilju "pokasirala" 15kV
Re: Brižita 363-034 dne 09.02.2012 v Špilju "pokasirala" 15
Zakaj dekleta povesijo oči, ko jim rečeš: "Ljubim te"?
Da bi videle, če je res !
( Regis Houser )
Da bi videle, če je res !
( Regis Houser )
Re: Brižita 363-034 dne 09.02.2012 v Špilju "pokasirala" 15
Aleš kako je pa z PF odvodniki na strehi,pridejo sploh v poštev v tem primeru ali prebije preko?
Osnovni problem na svetu je v tem,da so budale preveč samozavestne in pametni vedno v dilemi!
Re: Brižita 363-034 dne 09.02.2012 v Špilju "pokasirala" 15
V tem primeru je tok stekel raje preko zaprtega glavnega stikala....očitno...seveda pridejo tudi v takih primerih v poštev. Ampak-elektrika je nepredvidljiva.Nurmi napisal/-a:Aleš kako je pa z PF odvodniki na strehi,pridejo sploh v poštev v tem primeru ali prebije preko?
Zakaj dekleta povesijo oči, ko jim rečeš: "Ljubim te"?
Da bi videle, če je res !
( Regis Houser )
Da bi videle, če je res !
( Regis Houser )
Re: Brižita 363-034 dne 09.02.2012 v Špilju "pokasirala" 15
Prenapetostni odvodniki imajo ponavadi omejitev koliko naboja so sposobni prenesti. Pri lokomotivah so vrednosti drugačne, primer pri hišni napeljavi pa gre približno takole: odvodnik zmore odvajati recimo 10kA v trajanju nekaj (deset) mikrosekund. Vse skupaj je to za recimo (nekaj) 10 As električnega naboja (primerljivo z (nekaj) 10 amperi v trajanju 1 sekunda). Na koncu naj prenapetost ne bi znašala več kot dober kV. In to pri nazivni napetosti recimo 230V in 50Hz (en nihaj traja 20.000 mikrosekund).
Če stvar ekstrapoliramo na Brižito, potem prenapetostna zaščita ne ščiti pred prenapetostmi, ki so nižje recimo od 10kV (morda celo več?). Najbrž je sposoben odvesti kakšnih 100kA v trajanju recimo 500 mikrosekund. Nihaj napetosti pri sosedih pa traja 66.666 mikrosekund. Torej ga en nihaj iz vozne mreže speče kolikor se da, vse ostalo pa kjer najde pot.
Vprašanje: koliko pa naj bi zdržala izolacija, ki nastopa med vozno mrežo in glavnim stikalom (kar vključuje OT, strešne vode, ...)? Si mislim, da bi še ta znala kaj prebijati ...
Če stvar ekstrapoliramo na Brižito, potem prenapetostna zaščita ne ščiti pred prenapetostmi, ki so nižje recimo od 10kV (morda celo več?). Najbrž je sposoben odvesti kakšnih 100kA v trajanju recimo 500 mikrosekund. Nihaj napetosti pri sosedih pa traja 66.666 mikrosekund. Torej ga en nihaj iz vozne mreže speče kolikor se da, vse ostalo pa kjer najde pot.
Vprašanje: koliko pa naj bi zdržala izolacija, ki nastopa med vozno mrežo in glavnim stikalom (kar vključuje OT, strešne vode, ...)? Si mislim, da bi še ta znala kaj prebijati ...
LP, Metod
Re: Brižita 363-034 dne 09.02.2012 v Špilju "pokasirala" 15
Saj pravim....tudi razdalja med mirujočim in delujočim kontaktom hlavnega stikala je premajhna za take napetosti...in kaj lahko se zgodi, da preskoči Vendar izolacija prebija ta zadnja. Vedno se "najde pot", ki ima manjšo upornost. V danem primeru je bil tokokrog sklenjen preko gl. stikala....po mojem mnenju.mkx napisal/-a:
Vprašanje: koliko pa naj bi zdržala izolacija, ki nastopa med vozno mrežo in glavnim stikalom (kar vključuje OT, strešne vode, ...)? Si mislim, da bi še ta znala kaj prebijati ...
Prenapetostni odvodnik pa je namenjen temu, da v bistvu "ustvari" kratek stik pri previsoki napetosti in "odvede" tok v zemljo...ko enkrat prebije ga je treba izločit. Ter zamenjat.
Zakaj dekleta povesijo oči, ko jim rečeš: "Ljubim te"?
Da bi videle, če je res !
( Regis Houser )
Da bi videle, če je res !
( Regis Houser )
Re: Brižita 363-034 dne 09.02.2012 v Špilju "pokasirala" 15
Tako je. Lokomotiva je varovana pred preobremenitvijo, oz. pred prevelikim tokom, z glavnim stikalom ali hitrim odklopnikom, kot mu tudi pravijo.cokla napisal/-a:mkx napisal/-a:
Prenapetostni odvodnik pa je namenjen temu, da v bistvu "ustvari" kratek stik pri previsoki napetosti in "odvede" tok v zemljo...ko enkrat prebije ga je treba izločit. Ter zamenjat.
Prenapetostna zaščita pa je namenjena zgolj proti preveliki napetosti. Za to zaščito se je včasih uporabljal oljni kondenzatorski odvodnik, ki je bil v bistvu kondenzator u olju. Vse skupaj je montirano na strehi. Ko je vsekalo, največkrat zaradi strele, je kondenzator često razbilo in olje je steklo po lokomotivi.
Sedaj se uporabljajo oksidni katodni odvodniki. Ti zdržijo napetost do ene meje, nato prebijejo in naredijo kratek stik med odjemniki toka in tirnico, katera služi kot povraten vod nazaj v napajalno. Se pravi, ko pride do preboja oksidnega odvodnika, steče tok po zunanjosti lokomotive na tirnico in v zemljo. Zdej, kakšne so te vrednosti preboja pa ta trenutek ne bi vedel.
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
Re: Brižita 363-034 dne 09.02.2012 v Špilju "pokasirala" 15
Malo sem se potrudil in na hitro našel par slik. Pač toliko, za boljšo predstavo, o tej prenapetostni varovalki.
Na prvih dveh slikah je označen oljni kondenzatorski odvodnik, starega tipa, katerega ne srečate več. Vsaj mislim, da niso več v uporabi.
1.
2.
Sedaj se vgrajujejo takšni, ki pa tudi že imajo svojo zgodovino. Prvotni so bili zelo nestabilni in so često "prebijali" brez pravega vzroka.
Najbrž so bili kupljeni kar po telefonu.
No, prozvajalca so zamenjali in sedaj menda ni težav. Oziroma, zelo redki so preboji, ki nimajo pravega vzroka.
3.
Morda še to. Prve, kot tudi druge, je potrebno v primeru preboja često zamenjati.
lp,
Dolfe
Na prvih dveh slikah je označen oljni kondenzatorski odvodnik, starega tipa, katerega ne srečate več. Vsaj mislim, da niso več v uporabi.
1.
2.
Sedaj se vgrajujejo takšni, ki pa tudi že imajo svojo zgodovino. Prvotni so bili zelo nestabilni in so često "prebijali" brez pravega vzroka.
Najbrž so bili kupljeni kar po telefonu.
No, prozvajalca so zamenjali in sedaj menda ni težav. Oziroma, zelo redki so preboji, ki nimajo pravega vzroka.
3.
Morda še to. Prve, kot tudi druge, je potrebno v primeru preboja često zamenjati.
lp,
Dolfe
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
- bubaiva363
- Strojevodja I
- Prispevkov: 272
- Pridružen: 01.11.2005, 5:58
- Kraj: pored pruge...
Re: Brižita 363-034 dne 09.02.2012 v Špilju "pokasirala" 15
Izolacija na krovu Brižite ne verujem da je za veći napon od recimo 4-5KV,već bi na 6KV bio proboj,visina izolatora i vazdušni razmak to diktira,tako da u slučaju 15KV ili 25KV sam Bog zna gde sve probija...Čak i oni delovi koji nisu probili su načeti i nisu više atestirani za nazivni napon,po meni je cela krovna oprema za zamenu,osim pantografa,svi potporni izolatori i provodni,kao i glavni prekidač.
Ovo pišem jer imam iskustva sa visokim naponom,ne radim na železnici ali radim sa 6KV/50Hz.
Ovo pišem jer imam iskustva sa visokim naponom,ne radim na železnici ali radim sa 6KV/50Hz.
Re: Brižita 363-034 dne 09.02.2012 v Špilju "pokasirala" 15
Kako se pri taki hitri zamenjavi napetosti obnesejo večsistemske lokomotive Živa ima različne OT za različne sisteme, torej mora še vedno imeti take zaščite za posamezne sisteme Se pravi, če bi oni dan v Špilju stala Živa z dvignjenim OT za 3kV, ali bi jo odnesla kaj bolje (ob predpostavki, da je bila napetost zamenjana tako hitro, da zaščitna stikala na Brižiti niso utegnila odreagirati)?
LP, Metod
Re: Brižita 363-034 dne 09.02.2012 v Špilju "pokasirala" 15
541 ima na strehi merilni transformator, ki ob neustrezni napetosti odpre ločilnik...zato lahko ti pri 541 brez zadreg dvigneš OT. Ob nepravilni napetosti ga programsko spusti.mkx napisal/-a:Kako se pri taki hitri zamenjavi napetosti obnesejo večsistemske lokomotive Živa ima različne OT za različne sisteme, torej mora še vedno imeti take zaščite za posamezne sisteme Se pravi, če bi oni dan v Špilju stala Živa z dvignjenim OT za 3kV, ali bi jo odnesla kaj bolje (ob predpostavki, da je bila napetost zamenjana tako hitro, da zaščitna stikala na Brižiti niso utegnila odreagirati)?
Zakaj dekleta povesijo oči, ko jim rečeš: "Ljubim te"?
Da bi videle, če je res !
( Regis Houser )
Da bi videle, če je res !
( Regis Houser )
Re: Brižita 363-034 dne 09.02.2012 v Špilju "pokasirala" 15
Ko bom imel možnost bom preveril kako dolgo traja postopek preklaplanja napetosti v postaji Spilje, oz. koliko časa je vozni vod pri preklaplanju brez napetosti ( 1,2,3 sekunde), kajti ni mi jasno zakaj mi ni najprej odprlo glavnega stikala (zaradi izpada napetost) in šele potem pok in blisk, temveč se je vse zgodilo hipoma. To vprašanje pa se ne zastavlja samo meni, temveč še tudi kateremu drugemu strojevodji, ki so doživeli v Spilju kaj podobnega.
Re: Brižita 363-034 dne 09.02.2012 v Špilju "pokasirala" 15
Mislim, da tvoja teza kar drži.bubaiva363 napisal/-a:Izolacija na krovu Brižite ne verujem da je za veći napon od recimo 4-5KV,već bi na 6KV bio proboj,visina izolatora i vazdušni razmak to diktira,tako da u slučaju 15KV ili 25KV sam Bog zna gde sve probija...Čak i oni delovi koji nisu probili su načeti i nisu više atestirani za nazivni napon,po meni je cela krovna oprema za zamenu,osim pantografa,svi potporni izolatori i provodni,kao i glavni prekidač.
Ovo pišem jer imam iskustva sa visokim naponom,ne radim na železnici ali radim sa 6KV/50Hz.
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
Re: Brižita 363-034 dne 09.02.2012 v Špilju "pokasirala" 15
Dino S napisal/-a:A bodo morali popravilo plačati avstrijci (öbb)?
Avstrijci nam bodo zdaj dali v uporabo enega njihovega Taurusa, da ne bo prihajalo več do takšnih neljubih dogodkov.
Edina dilema, pri tem kadar nič ne delaš, je, da ne veš kdaj si gotov.
Re: Brižita 363-034 dne 09.02.2012 v Špilju "pokasirala" 15
Nič ne bodo. Če le malo spremljajo zadnja dogajanja ID pri nas, in če so količkaj odprte glave, potem bodo objavili vzrok kot: "Nepravilno delovanje el. napetosti."
Po njihovo:"Strompajser alles total kaputt!"
Po njihovo:"Strompajser alles total kaputt!"
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
Re: Brižita 363-034 dne 09.02.2012 v Špilju "pokasirala" 15
...yes, Tomy, mal si zgrešil... ...na Jesenicah je sistem 15KV popolnoma ločen od sistema 3KV. 15KV ima svojo stikalno omaro za daljinsko krmiljenje stikal (vklop/izklop), sistem 3KV pa svojo stikalno omaro za krmiljenje stikal (vklop/izklop)..... ...tudi na terenu sta napetosti ločeni z vmesnim "mrtvim vodom" ali celo fizično. Na istem tiru na istem mestu je vedno ista napetost (ali pa nobene) in preklop 15/3KV na istem tiru na Js NI mogoč... ...cokla napisal/-a:Verjetno ti je pokazal stikalo za IZKLOP napetosti in ne za PREKLOP....Tomy napisal/-a: Prometnik mi je pokazal stikalno omaro na steni v CP-ju, kjer imajo možnost preklaplanja napetosti. Ali pa sem ga jaz narobe razumel..., tudi to je možno.
Lp
Tomaž
Mogoče se @holding kaj oglasi v zvezi s tem....
..Špilje (Spielfeld Strass) pa so konec (mislim da) sedemdesetih elektrificirali z zanimivo kombinacijo preklopa 15 KV/3 KV na(d) istem tiru in kretniških zvezah. Osebno tam še nisem bil, zato ne vem natančno, kako zadeva "laufa", ali je vse skupaj tudi vezano v varnostno napravo, itd... ...kolikor pa poznam moj "kšeft", mora bit pa vse skupaj rahlo zaje..no....saj moraš absolutno točno vedeti kje, koliko, kakšne lok maš, kdo "ma gor", kdo "ma dol" odjemnik itd... ...kam bo peljal, skratka ... ...pri enem eloku na postaji to ni problem, čim jih je pa več....
...posledice dviga odjemnika toka pod nepravo napetostjo pa je že @Dolfe opisal..... ...čist vse je tako rekoč možno: od popolnoma NIČ, do strganja vozne mreže, celo požara, različnih okvar.....ni da ni....15 KV lok pod 3KV jo vedno odnese brez praske, dostikrat (če stoji in dvigne OT), prežge vozni vod, 3KV pod 15 KV pa.... ...uullaalaa...
....a "digitalke" (večsistemke):?: ...nimam pojma, vsa leta, kar obstajajo, še NIKOLI nobena ni dvignila napačnega odjemnika... ....ker ga NIMA....