Drugi oz. novi tir Divača-Koper
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Saj sploh ni kaj preveč za bluziti.
Italijani so izšli iz vseh vojn kot zmagovalci, čeprav so izgubili bitke.
Imajo pač dobre diplomate.
Na žalost jih mi nimamo.
Potrebno je vedeti, da večji narodi j... manjše, pa naj bo to kakršnakoli unija ali združba.
To, da boš enakovreden v EU bo morda možno čez nekaj generacij, nikakor to ne bo uspelo današnji generaciji...
Na žalost...
Potrebno se je tega zavedati in iz vsega skupaj povleči največ, kar se da. Tudi pri železnicah.
Vse skupaj je potrebno dobro premisliti, saj se gre za velike denarje...in vključiti v odločanje kompetentne ljudi, ki vidijo v prihodnost (tudi razvoja železniškega omrežja) in se spoznajo na ekonomijo. Takih ni ravno v izobilju...
Italijani so izšli iz vseh vojn kot zmagovalci, čeprav so izgubili bitke.
Imajo pač dobre diplomate.
Na žalost jih mi nimamo.
Potrebno je vedeti, da večji narodi j... manjše, pa naj bo to kakršnakoli unija ali združba.
To, da boš enakovreden v EU bo morda možno čez nekaj generacij, nikakor to ne bo uspelo današnji generaciji...
Na žalost...
Potrebno se je tega zavedati in iz vsega skupaj povleči največ, kar se da. Tudi pri železnicah.
Vse skupaj je potrebno dobro premisliti, saj se gre za velike denarje...in vključiti v odločanje kompetentne ljudi, ki vidijo v prihodnost (tudi razvoja železniškega omrežja) in se spoznajo na ekonomijo. Takih ni ravno v izobilju...
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
@Zigc060..,Saj so zahteve čisto dovolj realno zastavljene(160 km/h max - eni bi želeli še več, vendar je za mešane [/quote]
Zakaj ne 200 km/h če se že gremo....samo kdo bo plačal. Utopija
Zadovoljni bi morali biti že z posodobitvijo, ki bi omogočala normalno delovanje Luke.
Pa naj bo to dvotirna proga, ali nov tir. Ne pa neke extremne hitrosti. Vse se lahko nadgradi v bodočnosti.
@ TROCKEN,"KIM DŽONG UN MA VAS RAD!"
Ko Ti bo Kim IVAN ma vas rad in podobni izpraznil PREPIH v denarnici in Ti še poitaljančil priimek, te bom imel zeelo rad, saj že tvoj nadimek govori......
@g. ŽC, "Saj sploh ni kaj preveč za bluziti.
Italijani so izšli iz vseh vojn kot zmagovalci, čeprav so izgubili bitke.
Imajo pač dobre diplomate."
g. ŽC popolnoma pravilno!
Imajo še dve Državi z veliko začetnico v državi in še Mafijo, EU je majhna miš.
Želim samo napredek gospodarstvu in vsem nam, katerega brez dobre logistike ni in NE BO!
Malo dnarja - malo muzike.
Pozdrav Nurmiju in vsem dobro mislečim......za dobro vseh.
Lp T še zaveden Primorec
Zakaj ne 200 km/h če se že gremo....samo kdo bo plačal. Utopija
Zadovoljni bi morali biti že z posodobitvijo, ki bi omogočala normalno delovanje Luke.
Pa naj bo to dvotirna proga, ali nov tir. Ne pa neke extremne hitrosti. Vse se lahko nadgradi v bodočnosti.
@ TROCKEN,"KIM DŽONG UN MA VAS RAD!"
Ko Ti bo Kim IVAN ma vas rad in podobni izpraznil PREPIH v denarnici in Ti še poitaljančil priimek, te bom imel zeelo rad, saj že tvoj nadimek govori......
@g. ŽC, "Saj sploh ni kaj preveč za bluziti.
Italijani so izšli iz vseh vojn kot zmagovalci, čeprav so izgubili bitke.
Imajo pač dobre diplomate."
g. ŽC popolnoma pravilno!
Imajo še dve Državi z veliko začetnico v državi in še Mafijo, EU je majhna miš.
Želim samo napredek gospodarstvu in vsem nam, katerega brez dobre logistike ni in NE BO!
Malo dnarja - malo muzike.
Pozdrav Nurmiju in vsem dobro mislečim......za dobro vseh.
Lp T še zaveden Primorec
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1639
- Pridružen: 09.11.2005, 22:40
- Kraj: Maribor
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Pozdravljeni
Vsi nekaj bluzite! Kakšna vlaganja v železnico neki, ne ga s..t! To se ne splača! Luko Koper je treba prodat kot koncesijo, pa naj se novi lastnik j..e z logistiko in investicijami vanjo! Pa obnavljanje proge za Kočevje. A se je komu "pripelalo"???? Te tire gor pobrat pa za staro železo prodat ali pa kot rabljen material komu, ki bi ga zanimalo. Tisto skladiše v Ortneku pa nekam bliže prestavit, če že mora bit. Pa tiri iz Celja za Velenje. Komu? Tu pa tam samo Gorenje kaj prepelje po progi. Naj se znajdejo drugače! Tire pobrat in prodat! Pa Avstrijci so spremenili (ali pa bodo) dravsko progo v najdaljši štuc v državi. Ta proga je nepotrebna, tovornega prometa je malo, tistih par potniških vlakov bodo pa že z avtobusi zvozili. Tire pobrat in prodat! Zaradi mene lahko tudi tiste jeklene mostove, ki so na progi, prodajo. Avstrijci lepo napredujejo z Koralmbahn-om in ko le-ta proga končana, je še en razlog manj, da bi dravska proga še obstajala. Pravzaprav, po južni železnici tudi ni bog ve kaj prometa. Avstrijcem je treba predlagat, da naj od odcepa za Koralmbahn kar južno železnico gor poberejo, ker bomo mi svojo tudi. Saj na osi Šentilj - Sežana tudi ni veliko prometa. Lahko celo južno železnico gor poberemo in prodamo!. Pa Bohinjka. Ne vem, kaj še počasi mučimo tega crknjenega konja in mu vsako leto odvzamemo nekaj postaj. Gor pobrat in prodat, pa konec!! Pa tudi Hrvati ne vedo, kaj bi z železnico v Istri. Jih bomo mi odrešili muk, ko južno železnico ukinemo. Isto velja tudi za kos proge Grobelno - Rogatec in pa za kumrovško progo. Bo z enim zamahom konec krize na teh progah!
Edini problem je proga od Jesenic preko LJubljane do Dobove (X koridor). Hudič je, da so v K.u.K monarhiji Madžari svoje železniško omrežje gradili zvezdasto s središčem v Budimpešti. Manjka namreč kos tirov od Monošterja (Szentgotthard) do Murakereszturja in pa mogoče od Mohacza do Kelebije. Teren verjetno ni težek, bodo Madžari to že zmogli (bodo še kakšna EU sredstva padla...). Ko bo to uresničeno, potem lahko preusmerijo X koridor preko Koralmbahn-a, Gradca, in Monošterja in Kelebije na Subotico in naša težava je rešena. Potem lahko pobremo gor progo na našem X koridorju (pa tudi Doljenko, bo itak odveč) in bomo prva država v EU, ki se je uspešno rešila vseh železnic! Pomislite, koliko denarja bi dobili samo s prodajo tirnega materiala pa makar za staro železo, Žive in Brižite bi se tudi dalo prodat, isto vagone. Kaj šele parcele bivših postaj v mestih (Samo parcele, ki jih sedaj zaseda železnica v Ljubljani, bi morala navreči pravo malo bogastvo). Skratka, nobenih izgubaških SŽ več, dobenih urbanističnih nevsečnosti z železnico, nobenih ŽCP-jev več in nesreč na njih, nobenih železničarskih sindikatov. Iz tako pridobljenega denarja bi lahko izplačevali tudi čedno rento vsem bivšim zaposlenim na SŽ, pa še ohoho bi državi ostalo! A ni to krasni novi svet ?
Jože
Vsi nekaj bluzite! Kakšna vlaganja v železnico neki, ne ga s..t! To se ne splača! Luko Koper je treba prodat kot koncesijo, pa naj se novi lastnik j..e z logistiko in investicijami vanjo! Pa obnavljanje proge za Kočevje. A se je komu "pripelalo"???? Te tire gor pobrat pa za staro železo prodat ali pa kot rabljen material komu, ki bi ga zanimalo. Tisto skladiše v Ortneku pa nekam bliže prestavit, če že mora bit. Pa tiri iz Celja za Velenje. Komu? Tu pa tam samo Gorenje kaj prepelje po progi. Naj se znajdejo drugače! Tire pobrat in prodat! Pa Avstrijci so spremenili (ali pa bodo) dravsko progo v najdaljši štuc v državi. Ta proga je nepotrebna, tovornega prometa je malo, tistih par potniških vlakov bodo pa že z avtobusi zvozili. Tire pobrat in prodat! Zaradi mene lahko tudi tiste jeklene mostove, ki so na progi, prodajo. Avstrijci lepo napredujejo z Koralmbahn-om in ko le-ta proga končana, je še en razlog manj, da bi dravska proga še obstajala. Pravzaprav, po južni železnici tudi ni bog ve kaj prometa. Avstrijcem je treba predlagat, da naj od odcepa za Koralmbahn kar južno železnico gor poberejo, ker bomo mi svojo tudi. Saj na osi Šentilj - Sežana tudi ni veliko prometa. Lahko celo južno železnico gor poberemo in prodamo!. Pa Bohinjka. Ne vem, kaj še počasi mučimo tega crknjenega konja in mu vsako leto odvzamemo nekaj postaj. Gor pobrat in prodat, pa konec!! Pa tudi Hrvati ne vedo, kaj bi z železnico v Istri. Jih bomo mi odrešili muk, ko južno železnico ukinemo. Isto velja tudi za kos proge Grobelno - Rogatec in pa za kumrovško progo. Bo z enim zamahom konec krize na teh progah!
Edini problem je proga od Jesenic preko LJubljane do Dobove (X koridor). Hudič je, da so v K.u.K monarhiji Madžari svoje železniško omrežje gradili zvezdasto s središčem v Budimpešti. Manjka namreč kos tirov od Monošterja (Szentgotthard) do Murakereszturja in pa mogoče od Mohacza do Kelebije. Teren verjetno ni težek, bodo Madžari to že zmogli (bodo še kakšna EU sredstva padla...). Ko bo to uresničeno, potem lahko preusmerijo X koridor preko Koralmbahn-a, Gradca, in Monošterja in Kelebije na Subotico in naša težava je rešena. Potem lahko pobremo gor progo na našem X koridorju (pa tudi Doljenko, bo itak odveč) in bomo prva država v EU, ki se je uspešno rešila vseh železnic! Pomislite, koliko denarja bi dobili samo s prodajo tirnega materiala pa makar za staro železo, Žive in Brižite bi se tudi dalo prodat, isto vagone. Kaj šele parcele bivših postaj v mestih (Samo parcele, ki jih sedaj zaseda železnica v Ljubljani, bi morala navreči pravo malo bogastvo). Skratka, nobenih izgubaških SŽ več, dobenih urbanističnih nevsečnosti z železnico, nobenih ŽCP-jev več in nesreč na njih, nobenih železničarskih sindikatov. Iz tako pridobljenega denarja bi lahko izplačevali tudi čedno rento vsem bivšim zaposlenim na SŽ, pa še ohoho bi državi ostalo! A ni to krasni novi svet ?
Jože
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Ja, tako, tako...
Jaz sem se že od vsega začetka usmeril samo v zgodovino železnic
In potem se bomo samo še o tem pogovarjali, kako je bilo nekoč, ko nismo vedeli, kaj bi z železnico, ki nam jo je nadvojvoda Janez/Ivan natovoril na ramena
Jaz sem se že od vsega začetka usmeril samo v zgodovino železnic
In potem se bomo samo še o tem pogovarjali, kako je bilo nekoč, ko nismo vedeli, kaj bi z železnico, ki nam jo je nadvojvoda Janez/Ivan natovoril na ramena
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Nono Barbarpapa1 ne biti tako črnogledi.. Krivci za naš minus v železnicah je seveda v vodstvu ki ji lepo boli k***c za vse... glavno da oni dobijo mesečno gor nagazan dnar (poleg tega kaj si vse še nakradejo...). Železnice bi se mogle privatizirati, ker kot vemo iz izkušenj, vse kar je v državni lasti nam prinaša vedno večji minus, par firm je že šlo po gobe, druge ˝hirajo˝ za preživetje. Najti se mora dober/pameten človek, ki bo v železnico investiral denar, jo posodabljal, se za njo pobrigal.. Novim lastnikom bi bil interes železnico spraviti na tako fazo da bo poslovala z dobičkom in posledično potem posloval tako naprej.. Kot sem rekel potrebna je samo volja/denar in človek ki bi se pobrigal za železnico jo vzel v last, ker takemu človeku je interes delati/se truditi.. Le tako lahko ladja splava.
Lp.Alex
Lp.Alex
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Ko smo že pri zgodovini, pa še nekaj o zastarelosti proge Ljubljana - Trst ob dokončani izgradnji leta1857
Nekaj o Ghegi...
Ghega se je odpravil leta 1842 v Ameriko študirat tudi njihovo "umetnost" trasiranja železnic. Ugotovil je, da imajo pri njih ostrejše krivine in opazno višje vzpone proge (do 1:50, na krajših odsekih celo več). Vendar imajo glavne linije izpeljane tako, da ne presegajo razmerja 1:50 (20 ‰), posebej za lokomotive težje izvedbe.
Ghega je začel projektirati železniško progo preko Semmeringa leta 1842 in projekte je oddal 31.1.1844.
V letih 1846 in 1847 je popravljal načrte, da bi zmanjšal gradbene stroške. Pri tem je moral vzpon 1:50 spremeniti na 1:40 ( 25 ‰)!
Poleg teh popravkov se je po letu 1844 primarno ukvarjal s planiranjem in vodstvom gradnje južne železnice Dunaj-Trst in sicer od Gradca do Celja (otvoritev 2.6.1846) in Ljubljane (otvoritev 16.9.1849).
Ko so končali z izgradnjo železnice čez Semmering leta 1854, se je Ghega lotil načrtovanja in vodstva gradnje preko ljubljanskega "morosta"...
Dne 27. julija 1957 je bila v Trstu svečana otvoritev celotne proge Dunaj-Trst.
Več o spremembi vzpona 1:50 na 1:40 na železniški progi preko Semmeringa:
Leta 1844 je zapisal Ghega v svoji znameniti knjigi: Die Baltimore-Ohio Eisenbahn...
"Sprejemljivi so nakloni 1:50 (20 ‰), tist i zvečjimi kot 1:30 ( 33 ‰) pa so problematični.
Med drugim tudi zaradi vožnje navzdol. Lahko nastopajo zdrsljive razmere na tirnicah, tudi zaradi zaledenitve, ko zavore ne dosegajo učinkov itd."
Potrebno je povedati, da je bilo leta 1842 pri odločitvi za traso preko Semmeringa devet različnih projektov, od tega trije Ghegovi:
-prvi je imel maksimalni vzpon 1:50,7 in je znašala dolžina trase 46,7 km
-drugi je imel vzpon 1:28 in je dolžina trase znašala 26 km, vendar je bil predviden za vleko s...konji oz. "atmosferski" pogon (pogon s pomočjo vakuma in atmosferskega pritiska)
-tretji projekt je predvideval vzpon 1:50 in bi znašala dolžina proge 43 km.
Za spremembo vzponov je bil odločilen razvoj lokomotiv.
Za 31.7.1851 je država razpisala tekmovanje za ustrezno lokomotivo za progo preko Semmeringa.
Seveda Ghega ni zdržal in je po novo izdelani trasi iz Gloggnitze do Payerbacha že 12.7.1851 preizkušal "normalni" lokomotivi južne železnice "Savo" in "Kvarner".
Za viaduktom v Payersbachu pa se je začel vzpon 1:40 (25 ‰). "Sava" je prestala preizkus, brez da bi bilo potrebno dodajati pesek na tirnico.
Ghega je bil presrečen in je sodelavcu zjavil: "O tem bom takoj pisal ministru - hvala Bogu, da se je posrečilo."
In res je pisal ministru Baumgartnerju dne 8. julija 1851:
"Potem, ko je vaša ekscelenca leta 1848 odobrila projekt železnice preko Semmeringa......lahko sedaj potrdim, da po prvih preizkusnih vožnjah, da bo železnica preko Semmeringa uspešna."
Povedati je potrebno, da ni imela celotna proga vzpon 1:40, ampak samo odseki.
Poglejmo si odsek iz smeri Dunaj (Breitenstein do Semmeringa)...
Odsek od Semmeringa v smeri Gradca (Mürzzuschlaga )...
Kljub temu, da je za zmanjšanje stroškov Ghega povečal vzpon trase, je bila predvidena cena izgradnje odseka preko Semmeringa 11 milijonov Guldnov.
Ghega pač ni bil finančnik: končna vsota je znašala 24,59 milijona Guldnov. Dobro je zgrešil...
Vsi podatki iz knjige Günterja Dinhobla: Die Semmeringerbahn, Wien 2003
Glede tega, da je bila proga Ljubljana-Trst že ob izgradnji zastarela, bi bil pripravljen diskutirati, če bi jo projektiral kakšen kranjski Janez/Ivan
Projektiranje železniških prog je zelo zahtevna zadeva. Na izbiro tras ima vpliv izredno veliko dejavnikov, o katerih tukajle ne bi govorili (vsaj o vseh ne...).Čišo napisal/-a:Ker je bila medtem (1854), po načrtih istega projektanta, dokončana proga čez Semmering, ki je imela vzpone do 25‰, proga Ljubljana - Trst pa ima prav zaradi največjega vzpona okoli 12,5‰ tako ovinkast potek. Če bi bila načrtovana nekaj let kasneje, bi imela najbrž malo večje nagibe, tekla pa bi verjetno približno tam kot današnja avtocesta.železocestnik napisal/-a:Zakaj že zastarela?Čišo napisal/-a: Ne pozabimo, da je bila proga Ljubljana - Trst zastarela že ob otvoritvi leta 1857.
Nekaj o Ghegi...
Ghega se je odpravil leta 1842 v Ameriko študirat tudi njihovo "umetnost" trasiranja železnic. Ugotovil je, da imajo pri njih ostrejše krivine in opazno višje vzpone proge (do 1:50, na krajših odsekih celo več). Vendar imajo glavne linije izpeljane tako, da ne presegajo razmerja 1:50 (20 ‰), posebej za lokomotive težje izvedbe.
Ghega je začel projektirati železniško progo preko Semmeringa leta 1842 in projekte je oddal 31.1.1844.
V letih 1846 in 1847 je popravljal načrte, da bi zmanjšal gradbene stroške. Pri tem je moral vzpon 1:50 spremeniti na 1:40 ( 25 ‰)!
Poleg teh popravkov se je po letu 1844 primarno ukvarjal s planiranjem in vodstvom gradnje južne železnice Dunaj-Trst in sicer od Gradca do Celja (otvoritev 2.6.1846) in Ljubljane (otvoritev 16.9.1849).
Ko so končali z izgradnjo železnice čez Semmering leta 1854, se je Ghega lotil načrtovanja in vodstva gradnje preko ljubljanskega "morosta"...
Dne 27. julija 1957 je bila v Trstu svečana otvoritev celotne proge Dunaj-Trst.
Več o spremembi vzpona 1:50 na 1:40 na železniški progi preko Semmeringa:
Leta 1844 je zapisal Ghega v svoji znameniti knjigi: Die Baltimore-Ohio Eisenbahn...
"Sprejemljivi so nakloni 1:50 (20 ‰), tist i zvečjimi kot 1:30 ( 33 ‰) pa so problematični.
Med drugim tudi zaradi vožnje navzdol. Lahko nastopajo zdrsljive razmere na tirnicah, tudi zaradi zaledenitve, ko zavore ne dosegajo učinkov itd."
Potrebno je povedati, da je bilo leta 1842 pri odločitvi za traso preko Semmeringa devet različnih projektov, od tega trije Ghegovi:
-prvi je imel maksimalni vzpon 1:50,7 in je znašala dolžina trase 46,7 km
-drugi je imel vzpon 1:28 in je dolžina trase znašala 26 km, vendar je bil predviden za vleko s...konji oz. "atmosferski" pogon (pogon s pomočjo vakuma in atmosferskega pritiska)
-tretji projekt je predvideval vzpon 1:50 in bi znašala dolžina proge 43 km.
Za spremembo vzponov je bil odločilen razvoj lokomotiv.
Za 31.7.1851 je država razpisala tekmovanje za ustrezno lokomotivo za progo preko Semmeringa.
Seveda Ghega ni zdržal in je po novo izdelani trasi iz Gloggnitze do Payerbacha že 12.7.1851 preizkušal "normalni" lokomotivi južne železnice "Savo" in "Kvarner".
Za viaduktom v Payersbachu pa se je začel vzpon 1:40 (25 ‰). "Sava" je prestala preizkus, brez da bi bilo potrebno dodajati pesek na tirnico.
Ghega je bil presrečen in je sodelavcu zjavil: "O tem bom takoj pisal ministru - hvala Bogu, da se je posrečilo."
In res je pisal ministru Baumgartnerju dne 8. julija 1851:
"Potem, ko je vaša ekscelenca leta 1848 odobrila projekt železnice preko Semmeringa......lahko sedaj potrdim, da po prvih preizkusnih vožnjah, da bo železnica preko Semmeringa uspešna."
Povedati je potrebno, da ni imela celotna proga vzpon 1:40, ampak samo odseki.
Poglejmo si odsek iz smeri Dunaj (Breitenstein do Semmeringa)...
Odsek od Semmeringa v smeri Gradca (Mürzzuschlaga )...
Kljub temu, da je za zmanjšanje stroškov Ghega povečal vzpon trase, je bila predvidena cena izgradnje odseka preko Semmeringa 11 milijonov Guldnov.
Ghega pač ni bil finančnik: končna vsota je znašala 24,59 milijona Guldnov. Dobro je zgrešil...
Vsi podatki iz knjige Günterja Dinhobla: Die Semmeringerbahn, Wien 2003
Glede tega, da je bila proga Ljubljana-Trst že ob izgradnji zastarela, bi bil pripravljen diskutirati, če bi jo projektiral kakšen kranjski Janez/Ivan
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Alex! Jože je bil samo sarkastičen.Pa saj je razbito.Infrastruktura in potniški promet sta državna,CD Vit je na trgu,tovorni promet je tudi na trgu in kakor kaže bo z majem ali junijem šel v stečaj (če ne bo kakega čudeža).Vse se odvija po ekonomskih zapovedih in željah EU.mAli napisal/-a:Nono Barbarpapa1 ne biti tako črnogledi.. Krivci za naš minus v železnicah je seveda v vodstvu ki ji lepo boli k***c za vse... glavno da oni dobijo mesečno gor nagazan dnar (poleg tega kaj si vse še nakradejo...). Železnice bi se mogle privatizirati, ker kot vemo iz izkušenj, vse kar je v državni lasti nam prinaša vedno večji minus, par firm je že šlo po gobe, druge ˝hirajo˝ za preživetje. Najti se mora dober/pameten človek, ki bo v železnico investiral denar, jo posodabljal, se za njo pobrigal.. Novim lastnikom bi bil interes železnico spraviti na tako fazo da bo poslovala z dobičkom in posledično potem posloval tako naprej.. Kot sem rekel potrebna je samo volja/denar in človek ki bi se pobrigal za železnico jo vzel v last, ker takemu človeku je interes delati/se truditi.. Le tako lahko ladja splava.
Lp.Alex
Osnovni problem na svetu je v tem,da so budale preveč samozavestne in pametni vedno v dilemi!
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Javna razgrnitev osnutka državnega prostorskega načrta in okoljskega poročila za spremembe in dopolnitve DLN za II. tir železniške proge Divača-Koper
PDF http://www.hrpelje-kozina.si/images/sto ... 616040.pdf
PDF http://www.hrpelje-kozina.si/images/sto ... 616040.pdf
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Fantje, slabo se nam piše, II. tiru pa še slabše....
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Na osnovi česa tako sklepaš? II. tir nima zveze s poslovanjem prevoznika, ki ap roko na srce ni cvetoče.Reagan 664:
Fantje, slabo se nam piše, II. tiru pa še slabše....
LPL in malo več optimizma
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Nekaj časa se je govorilo, da bi stal novi tir do Kopra cca 700 - 800 milijonov. Zdaj pa je znesek porasel na 1,3 milijarde. Pa če se spomnimo, kako se je dogajalo z avtocestami, potem to zagotovo ni zadnja cena. In Černač misli, da bo našel investitorja? Tovor se obračunava na prevoženo razdaljo, kolikor mi je znano in četudi na tem odseku zvišajo prevoznine (npr. v stilu kot se plačuje na avtocestah pred kakšnim dolgim predorom ali mostom) jih ne morejo toliko, da bi se pokril strošek cca 46 milijonov / km. Torej če investitorju ponudijo za 1 € še kompleten SŽ brez infrastrukture bo tudi težka, ker spufana država ne bo kaj prida vlagala v infrastrukturo železniškega omrežja, tako, da sistem ne bo kaj prida učinkovit.
Če pa dajo še infrastrukturo zraven bo moral (da bo moral, mislim v smislu, da se zagotovi učinkovit prevoz blaga) investitor primakniti še kakšne 1,5 milijarde, da pošlihta zadeve, seveda brez raznih Brniških okljukov in podobnih neumnosti. Težka bo tudi ta druga varianta, ker marsikomu pri nas to ne bi dišalo, pa tudi investitorji nimajo neomejenih budžetov
In še ta tretja varianta, da v vse skupaj zvlečejo še Luko Koper in gradnjo 3. pomola. To bi pa bil za nekoga že mega zalogaj pa čeprav bi to bil DB ali pa Kitajci.
Zdaj pa naj bo človek optimist...
Če pa dajo še infrastrukturo zraven bo moral (da bo moral, mislim v smislu, da se zagotovi učinkovit prevoz blaga) investitor primakniti še kakšne 1,5 milijarde, da pošlihta zadeve, seveda brez raznih Brniških okljukov in podobnih neumnosti. Težka bo tudi ta druga varianta, ker marsikomu pri nas to ne bi dišalo, pa tudi investitorji nimajo neomejenih budžetov
In še ta tretja varianta, da v vse skupaj zvlečejo še Luko Koper in gradnjo 3. pomola. To bi pa bil za nekoga že mega zalogaj pa čeprav bi to bil DB ali pa Kitajci.
Zdaj pa naj bo človek optimist...
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
III. pomol strogo proti
In vse ostalo bo lažje zgraditi..
In vse ostalo bo lažje zgraditi..
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Primusm napisal/-a:III. pomol strogo proti
In vse ostalo bo lažje zgraditi..
Seveda... in pol naj bi se Slovenija (Luka Koper...) razvijala....
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1947
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Tukaj je potebno nekaj ločevati. Sodobna železniška povezava do luke Koper je vsekakor strateškega pomena za našo državo, posebej pa za SŽ, ker od nje živi. Tu se z Nurmijem popolnoma strinjam. Za Luko Koper pa je pomembna najkrajša, najhitrejša in najcenejša povezava kamorkoli, samo, da bo tovor čimprej dosegel naročnika. To sta pa dva različna interesa, tega ne smemo pozabiti. Kako in kako bo ta dva interesa vsklajeval je pa vprašanje.
preglednik