Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)
Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)
Morda za primerjavo, kako izgleda okoli postajališča NM center "danes" (pred že skoraj 3 leti), en moj fotopis postajališča in mosta čez Krko. Čez tunel seveda nisem šel peš, da bi si ga ogledal še z druge strani (kjer je ŽP NM).
Mimogrede, piše se Novo mesto, torej "mesto" z malo. Kar se tiče tega pridevnika, morda še tale zanimivost, da je vsaj glede neuradnega poimenovanja star toliko kot samo mesto, torej že čez 600 let.
Mimogrede, piše se Novo mesto, torej "mesto" z malo. Kar se tiče tega pridevnika, morda še tale zanimivost, da je vsaj glede neuradnega poimenovanja star toliko kot samo mesto, torej že čez 600 let.
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)
Odlično...ravno ob pravem času si dodal link ...na vrsto pride tudi most čez Krko...
Jaz ne poznam terena
Sem bil samo ene par krat v Novem mestu...v "Krki", pa v "Revozu"...pa en mesec na Trdinovem vrhu
Novo mesto pa se res piše z mesto...
Čeprav je bilo včasih drugače...
1472: Noua Mesta, Nouameista
1365: Rudolfswerde, Newestat
Uradno se je imenovalo od 1865 do 1918: Rudolfswert/Rudolfovo po vojvodi Rudolfu IV. Habsburškem, ki je Novemu mestu podelil 7.4.1365 mestne pravice.
Podatki iz knjige M.Snoj: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, LJ 2009
Jaz ne poznam terena
Sem bil samo ene par krat v Novem mestu...v "Krki", pa v "Revozu"...pa en mesec na Trdinovem vrhu
Novo mesto pa se res piše z mesto...
Čeprav je bilo včasih drugače...
1472: Noua Mesta, Nouameista
1365: Rudolfswerde, Newestat
Uradno se je imenovalo od 1865 do 1918: Rudolfswert/Rudolfovo po vojvodi Rudolfu IV. Habsburškem, ki je Novemu mestu podelil 7.4.1365 mestne pravice.
Podatki iz knjige M.Snoj: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, LJ 2009
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)
Poglejmo si gradnjo mostu preko Krke v Novem mestu.
V knjigi Karel Rustja: Belokranjska železniška proga, LJ 2009 je napisano, da je most čez Krko zgradilo dunajsko podjetje Redlich & Berger.
"Most preko Krke v Novem mestu je dolg 185,88 m. Na obeh obrežjih so po trije oboki z odprtinami po 10 m. Preko reke je postavljena dvodelna konstrukcija 2x 49,9 m s skupno težo 398,681 t in ima vozišče zgoraj. Stebri mostu segajo do skalnate podlage 4 m pod normalno vodno gladino na koti 158 m nadmorske višine. Visoka voda Krke na tem mestu je 164,41 m. Vzpon proge na mostu je 10 promil. Načrti za jekleno konstrukcijo so bili izdelani v avstrijskem Gradcu leta 1912, potrdilo pa jih je Ministrstvo za železnice na Dunaju 1. decembra 1913. Jekleno konstrukcijo je dobavila delniška družba za strojegradnje iz Prage, druga dela pa je opravilo dunajsko podjetje Redlich & Berger."
Gradnja mostu je že v zamahu...
Pogled v smeri predora Kapitelj...
Pogled na drugi breg...proti Kandiji...
Na tej strani brega se že vidi gradnja stebrov.
Za gradnjo podpornega stebra v reki, ki se gradi pod vodno gladino, so izdelali poseben model...
Model je bilo potrebno splaviti v reko in prepeljati na mesto podpornega stebra...
Ko pa je bil most zgrajen, ga je potrebno preizkusiti s predvideno obremenitvijo, da se izmeri poves nosilca.
Fotografije so iz fototeke železniškega muzeja v Ljubljani. Verjetno so preslikani originalni posnetki v muzeju v Novem mestu.
Zahvaljujem se ravnatelju muzeja prof. Mladenu Bogiću, da je dovolil objavo fotografij na forumu.
Foto: Rudolf Smola
V knjigi Karel Rustja: Belokranjska železniška proga, LJ 2009 je napisano, da je most čez Krko zgradilo dunajsko podjetje Redlich & Berger.
"Most preko Krke v Novem mestu je dolg 185,88 m. Na obeh obrežjih so po trije oboki z odprtinami po 10 m. Preko reke je postavljena dvodelna konstrukcija 2x 49,9 m s skupno težo 398,681 t in ima vozišče zgoraj. Stebri mostu segajo do skalnate podlage 4 m pod normalno vodno gladino na koti 158 m nadmorske višine. Visoka voda Krke na tem mestu je 164,41 m. Vzpon proge na mostu je 10 promil. Načrti za jekleno konstrukcijo so bili izdelani v avstrijskem Gradcu leta 1912, potrdilo pa jih je Ministrstvo za železnice na Dunaju 1. decembra 1913. Jekleno konstrukcijo je dobavila delniška družba za strojegradnje iz Prage, druga dela pa je opravilo dunajsko podjetje Redlich & Berger."
Gradnja mostu je že v zamahu...
Pogled v smeri predora Kapitelj...
Pogled na drugi breg...proti Kandiji...
Na tej strani brega se že vidi gradnja stebrov.
Za gradnjo podpornega stebra v reki, ki se gradi pod vodno gladino, so izdelali poseben model...
Model je bilo potrebno splaviti v reko in prepeljati na mesto podpornega stebra...
Ko pa je bil most zgrajen, ga je potrebno preizkusiti s predvideno obremenitvijo, da se izmeri poves nosilca.
Fotografije so iz fototeke železniškega muzeja v Ljubljani. Verjetno so preslikani originalni posnetki v muzeju v Novem mestu.
Zahvaljujem se ravnatelju muzeja prof. Mladenu Bogiću, da je dovolil objavo fotografij na forumu.
Foto: Rudolf Smola
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)
ŽC, hvala za objavo teh fotografij, prav lepe so in še danes občudujem gradnjo predorov (portalov) z obklesanim kamenjem. Zgledajo res prelepo!
Bi pa Te mimogrede prosil, da si pozoren na pisavo decimalne vejice in pike kot ločila tisočic (pravzaprav naj to velja za vse), včasih je mogoče celo bolje povečati mero in zmanjšati enoto, npr. predor je dolg le 0,790 km -> 790m
Se že veselim novih izsledkov
Mmg, je še kdo opazil "cigansko kretnico" kot jo je @Peter5? Je imela ostrica sploh svoje vrtišče ali so jo preprosto prijeli in prestavili?
Bi pa Te mimogrede prosil, da si pozoren na pisavo decimalne vejice in pike kot ločila tisočic (pravzaprav naj to velja za vse), včasih je mogoče celo bolje povečati mero in zmanjšati enoto, npr. predor je dolg le 0,790 km -> 790m
Se že veselim novih izsledkov
Mmg, je še kdo opazil "cigansko kretnico" kot jo je @Peter5? Je imela ostrica sploh svoje vrtišče ali so jo preprosto prijeli in prestavili?
Goran
Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)
Zdravo!
@Goran: "ciganska" kretnica na fotki je tudi "brezsrčna"; na mestu , kjer bi sicer bilo srce, se nahaja "koren" ( = nekakšen tečaj) ostrice. Konstrukcija je seveda zelo enostavna, zato pa tudi zelo labilna, saj je ostrica popolnoma nepodprta in jo drži pokonci zgolj koren. Zelo neugodno je tudi to, da se oba kraka tirov v višini korena razhajata lomljeno, t. j. z radijem 0 m. Mislim, da železnica s takimi kretnicami prenese predvsem vleko/potiskanje s pogonom na polento.
(Čeprav sem pred časom videl video z neke - menda albanske - elektrificirane rudniške železnice s takimi kretnicami, je to bolj izjema za potrjevanje pravila; med ostalim strojevodja tam drži tokovni odjemnik v orokavičeni roki in ga pritiska ali odmakne od kontaktnega voda in tako speljuje (in vozi) ali pa zaustavlja kompozicijo. Grozljivo! )
Lep pozdrav - Peter
@Goran: "ciganska" kretnica na fotki je tudi "brezsrčna"; na mestu , kjer bi sicer bilo srce, se nahaja "koren" ( = nekakšen tečaj) ostrice. Konstrukcija je seveda zelo enostavna, zato pa tudi zelo labilna, saj je ostrica popolnoma nepodprta in jo drži pokonci zgolj koren. Zelo neugodno je tudi to, da se oba kraka tirov v višini korena razhajata lomljeno, t. j. z radijem 0 m. Mislim, da železnica s takimi kretnicami prenese predvsem vleko/potiskanje s pogonom na polento.
(Čeprav sem pred časom videl video z neke - menda albanske - elektrificirane rudniške železnice s takimi kretnicami, je to bolj izjema za potrjevanje pravila; med ostalim strojevodja tam drži tokovni odjemnik v orokavičeni roki in ga pritiska ali odmakne od kontaktnega voda in tako speljuje (in vozi) ali pa zaustavlja kompozicijo. Grozljivo! )
Lep pozdrav - Peter
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)
Še ena fotka kesona, ki so ga pripeljali po reki na mesto podpornega nosilca in potopili do dna reke, potem pa izčrpali vodo, da so lahko začeli graditi podporni steber...
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)
Čeprav bomo vajo z mostom preko Krke ponovili, lepim še dve fotografijo iz fototeke železniškega muzeja v Ljubljani za boljšo predstavo poteka ceste in železnice...
Predor z galerijo Kapitelj (Novo mesto)...
leta 1966...
Predor z galerijo Kapitelj (Novo mesto)...
leta 1966...
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)
Poglejmo si še enkrat železniški most in predor v Novem mestu malo pred dokončanjem in po njem, tokrat na razglednicah, ki nam jo nudi Kamra...
link: http://www.kamra.si/Default.aspx?module=7&id=3360
in sedaj še v barvah
link: http://www.kamra.si/Default.aspx?module=7&id=3360
in sedaj še v barvah
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)
ŽC, na svoji spletni strani imam objavljene kar tri različne tirne sheme iz leta 1900, leta 1914 in septembra 1995. Pri drugi tirni shemi imam malce ponesrečen scan, da se ne vidi tudi vhod v predor. Za orentacijo pa si poglejte stanje tirne sheme pri prvih dveh povezavah v kilometru 75,4 in 75,5. Iz tega se da razbrati, da so postajne tire razširili prav do portala Kapiteljskega tunela. Na tretji povezavi pa je žal kilometraža drugačna, saj so pridelali plus cca 3 kilometre. Tirna shema okoli predora pa je dokaj podobna današnji, no vsaj začetna lokacija.
Tine
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)
Tin€, hvala za sheme.
Ne obdelujem belokranjske proge. V primeru, da mi kaj pade v roke (po liniji najmanjšega upora/odpora) pa objavim. Dobro veš, da tisti album iz te teme v Narodnem muzeju v Ljubljani še vedno čaka na enega Belokranjca ali Dolenjca
Vseskozi sem se spraševal, kaj je to ob reki?
Odgovor dobiš v Kamri...
No, sedaj pa še tisto, zaradi česar še nisem zaključil, kljub temu, da mi je zmanjkalo fotografij o gradnji mostu.
Most so še enkrat delno gradili...
Zakaj le?
Zaradi tele fotke...
Tale del oboka mi je nekam znan
Se nadaljuje.....
Ne obdelujem belokranjske proge. V primeru, da mi kaj pade v roke (po liniji najmanjšega upora/odpora) pa objavim. Dobro veš, da tisti album iz te teme v Narodnem muzeju v Ljubljani še vedno čaka na enega Belokranjca ali Dolenjca
Vseskozi sem se spraševal, kaj je to ob reki?
Odgovor dobiš v Kamri...
No, sedaj pa še tisto, zaradi česar še nisem zaključil, kljub temu, da mi je zmanjkalo fotografij o gradnji mostu.
Most so še enkrat delno gradili...
Zakaj le?
Zaradi tele fotke...
Tale del oboka mi je nekam znan
Se nadaljuje.....
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)
Kaj je to zaena lokomotiva? Zraven tega mi deluje nekako blindnirano...
Dosta je više ćumura, prelazimo na jeftinu naftu!
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)
Ferrovie italiane dello Stato
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)
O:2700
Stanje ob kapitulaciji Italije je solidno popisal Karel Rustja v knjigi: Belokranjska železniška proga, Metlika 2009.
Poglejmo si, kakšne "komande" so padale v tem času...
citat iz knjige:
"S kapitulacijo Italije septembra 1943 je odpadlo zavarovanje proge. Redni vlaki so vozili do 16. septembra 1943. Da bi preprečili vdor Nemcev na osvobojeno ozemlje, je glavni štab NOV in POS v posebni odredbi 10. septembra 1943 ukazal porušiti progo.
Ukaz je veleval brezpogojno in popolno uničenje prog:
Treba je dosledno zatrpati vse predore, porušiti vse objekte, dvigniti tračnice in pragove zažgati, porušiti signalne naprave, uničiti lokomotive in vagone.
Že naslednji dan, 11. septembra 1943, je glavni štab NOV in POS naslovil na štaba XIV. in XV. divizije navodilo, s katerim je dopolnil oziroma spremenil odredbo prejšnjega dne, tako da bi progi Novo mesto-Straža in Novo mesto-Metlika ostali še vozni, na progi Novo mesto-Metlika pa bi morali vse objekte pripraviti za miniranje.
Ponovno odredbo glede rušenja prog je glavni štab NOV in POS izdal 25. septembra 1943, z njo pa ukazal popolno uničenje prog do 28. septembra.
Zato sta minerska četa XV. divizije in železničarski minerski vod progo do hrvaške meje pri Metliki popolnoma onesposobila. Pri tem so zažgali vsa železniška poslopja, izjema je bilo le postajno poslopje v Novem mestu, kjer so uničili signalne in telekomunikacijske naprave.
V Kapiteljskem in Semiškem predoru so iztirili lokomotivi in ju zatrpali z vagoni, zatem pa minirali. Minirali so skoraj vse kretnice, številne cestne nadvoze in mostove. Med temi izstopajo:
- most preko Krke v Novem mestu (185,88 m)
-viadukt pri Otovcu (225 m)
-most preko Krupe (86m)
-most preko Kolpe v Rosalnicah
Več kilometrov proge so razdrli, pragove zložili v sklade in nanje naložili tirnice, pragove pa zažgali. Tako so se tirnice popolnoma deformirale.
Ob tem se postavlja vprašanje, ali je bilo potrebno tako obsežno in temeljito rušenje enotirne proge s slabimi vlečnimi karakteristikami, speljane skozi težko varovane predele, ki za Nemce ni imela nobenega pomena.
Nemci so imeli na razpolago paralelno, ravninsko, novo dvotirno progo Zidani most-Zagreb, to je direktno zvezo Beograd-Zagreb-Zidani most na dvotirno progo Dunaj-Trst.
Poleg tega je bilo za prekinitev prometa dovolj, ko so porušili most čez Krko v Novem mestu in most čez Kolpo pri Metliki.
Vsa rušenja na vmesnem delu proge so bila nepotrebna."
še zapis o miniranju mostu v Novem mestu:
"Partizani so 16. septembra 1943 minirali desni obrežni steber (proti Kandiji), na katerem sloni jeklena konstrukcija, tako da je z enim koncem padla v Krko."
konec citata iz knjige.
Poglejmo si ta podrti steber in most z večje razdalje...
Pogled s strani na "naložene" vagone in na drugi breg reke...
Pogled še iz druge strani...
Stanje ob kapitulaciji Italije je solidno popisal Karel Rustja v knjigi: Belokranjska železniška proga, Metlika 2009.
Poglejmo si, kakšne "komande" so padale v tem času...
citat iz knjige:
"S kapitulacijo Italije septembra 1943 je odpadlo zavarovanje proge. Redni vlaki so vozili do 16. septembra 1943. Da bi preprečili vdor Nemcev na osvobojeno ozemlje, je glavni štab NOV in POS v posebni odredbi 10. septembra 1943 ukazal porušiti progo.
Ukaz je veleval brezpogojno in popolno uničenje prog:
Treba je dosledno zatrpati vse predore, porušiti vse objekte, dvigniti tračnice in pragove zažgati, porušiti signalne naprave, uničiti lokomotive in vagone.
Že naslednji dan, 11. septembra 1943, je glavni štab NOV in POS naslovil na štaba XIV. in XV. divizije navodilo, s katerim je dopolnil oziroma spremenil odredbo prejšnjega dne, tako da bi progi Novo mesto-Straža in Novo mesto-Metlika ostali še vozni, na progi Novo mesto-Metlika pa bi morali vse objekte pripraviti za miniranje.
Ponovno odredbo glede rušenja prog je glavni štab NOV in POS izdal 25. septembra 1943, z njo pa ukazal popolno uničenje prog do 28. septembra.
Zato sta minerska četa XV. divizije in železničarski minerski vod progo do hrvaške meje pri Metliki popolnoma onesposobila. Pri tem so zažgali vsa železniška poslopja, izjema je bilo le postajno poslopje v Novem mestu, kjer so uničili signalne in telekomunikacijske naprave.
V Kapiteljskem in Semiškem predoru so iztirili lokomotivi in ju zatrpali z vagoni, zatem pa minirali. Minirali so skoraj vse kretnice, številne cestne nadvoze in mostove. Med temi izstopajo:
- most preko Krke v Novem mestu (185,88 m)
-viadukt pri Otovcu (225 m)
-most preko Krupe (86m)
-most preko Kolpe v Rosalnicah
Več kilometrov proge so razdrli, pragove zložili v sklade in nanje naložili tirnice, pragove pa zažgali. Tako so se tirnice popolnoma deformirale.
Ob tem se postavlja vprašanje, ali je bilo potrebno tako obsežno in temeljito rušenje enotirne proge s slabimi vlečnimi karakteristikami, speljane skozi težko varovane predele, ki za Nemce ni imela nobenega pomena.
Nemci so imeli na razpolago paralelno, ravninsko, novo dvotirno progo Zidani most-Zagreb, to je direktno zvezo Beograd-Zagreb-Zidani most na dvotirno progo Dunaj-Trst.
Poleg tega je bilo za prekinitev prometa dovolj, ko so porušili most čez Krko v Novem mestu in most čez Kolpo pri Metliki.
Vsa rušenja na vmesnem delu proge so bila nepotrebna."
še zapis o miniranju mostu v Novem mestu:
"Partizani so 16. septembra 1943 minirali desni obrežni steber (proti Kandiji), na katerem sloni jeklena konstrukcija, tako da je z enim koncem padla v Krko."
konec citata iz knjige.
Poglejmo si ta podrti steber in most z večje razdalje...
Pogled s strani na "naložene" vagone in na drugi breg reke...
Pogled še iz druge strani...
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 02.03.2013, 13:11, skupaj popravljeno 1 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)
Kdaj so počistili lokomotivo in vagone, pa ne bi vedel...
Še celovit pogled...
Še celovit pogled...
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)
Pozdravljeni!
@Tono: Lokomotiva , po kateri sprašuješ, je FS gruppo 910. Po 2. sv.v. je ostalo pri nas 7 primerkov, ki jih je zgradil Ansaldo v l. 1905 do 1908. Uvrščene so bile pri nas najprej kot JDŽ 116-201 do 207 in nato preštevilčene v 115-001 do 007.
Viri: http://it.wikipedia.org/wiki/Locomotiva_FS_910
Statistike J. Pospichal, C.J. Halliwell in T. Brate
Lep pozdrav - Peter
@Tono: Lokomotiva , po kateri sprašuješ, je FS gruppo 910. Po 2. sv.v. je ostalo pri nas 7 primerkov, ki jih je zgradil Ansaldo v l. 1905 do 1908. Uvrščene so bile pri nas najprej kot JDŽ 116-201 do 207 in nato preštevilčene v 115-001 do 007.
Viri: http://it.wikipedia.org/wiki/Locomotiva_FS_910
Statistike J. Pospichal, C.J. Halliwell in T. Brate
Lep pozdrav - Peter
Zadnjič spremenil Peter 5, dne 02.03.2013, 16:14, skupaj popravljeno 1 krat.