Kaj nam pove?
Lokomotiva JŽ 33-228 je bila izdelana v tovarni lokomotiv Schwarzkopf leta 1943 s tovarniško številko: 12582. V Srbiji je dobila oznako SDŽ 52 6141. Stacionirana je bila v Lapovu.
Včeraj še nisem bil popolnoma prepričan v datum fotografij...
Vodja delavnice za popravilo parnih lokomotiv v Centralnih delavnicah v Šiški g. Franci Hren pa me je oskrbel z vsemi dokumenti, tako da sedaj lahko potrdimo, da so bile fotografije o razrezuJŽ 33-228 posnete v oktobru 1981.
Smrt velikana torej v oktobru 1981. Lokomotiva JŽ 33-228 je bila last ŽT Beograd, oddelek za vleko Lapovo.
Da pa ne bo izpadlo tako, da je vsaka lokomotiva, ki je prišla na popravilo v Centralne delavnice v Šiško, šla na "morišče", si poglejmo eno izmed uspešno opravljenih revizijskih popravil.
Za istega naročnika (ŽT Beograd, vleka Lapovo) se je v času od 4.9.1978 do 29.12.1978 uspešno opravilo revizijsko popravilo (GR II: generalni remont II) parne lokomotive JŽ 33-119.
Fotografija dvignjene-razgrajene lokomotive JŽ 33-119 v Centralnih delavnicah v Šiški novembra 1978...
Lokomotiva JŽ 33-119 je opravila po izvršenem GR popravilu 22.12.1978 preizkusno vožnjo od postaje Ljubljana do postaje Škofja Loka na razdalji 24 km kot lokomotivski vlak in dosegla največjo hitrost 70 km/h.
Dne 27.12.1978 pa je peljala od postaje Ljubljana do postaje Logatec na razdalji 60 km kot priprezna lokomotiva-vozna lokomotiva vlaka št. 51349. Teža vlaka je bila 890 t, število osi: 86, teža vozne lokomotive 114 t, dosežena pa je bila maksimalna hitrost 60 km/h.
Po preizkusni vožnji je bilo še nekaj pomanjkljivosti, ki pa sa jih odpravili v dveh dneh.
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 22.03.2013, 21:31, skupaj popravljeno 2 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Ukinjanje parne vleke v bivši Jugoslaviji je prav zanimivo. Prva je parno vleko ukinila, presenetljivo, Makedonija... Na hrvaškem forumu so navedli, da je parna vleka na Hrvaškem bila v uporabi do 1985, v Vojvodini pa do 1990. Na industijskih tirih je pa v rabi še danes (Banovići)....
Pa mu naj kdo oporeka, če si upa (to mi je prišlo na misel v zvezi z Borsig-om, ki je spraševal forumaše, če si upajo stopiti do Bučarja v zvezi z eno malenkostno napakico...)
Banovići pa verjetno zato, ker je premog...zastonj
Ali pa je šef transporta ljubec
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Zdravo!
@ŽC: Z g. M. Bučarjem sem se povezal (_Borsig_, hvala za tel. štev!) in mu sporočil vse potrebne podatke, on pa se je informacij razveselil in obljubil, da bo zadevo čimprej uredil. V zahvalo sem po pošti dobil tudi nekaj fotografij eksponatov iz njegovega muzeja.
Pozdrav - Peter
Kako malo se je potrebno potruditi, da se odpravi mala napaka.
Je pa res, a takšne napake najbolj motijo domačine.
Ali pa lovce na napake...drugih
Jaz mislim, da če pripraviš solidne argumente, da lahko vedno pride do sinergije. Včasih tudi neumen predlog prestavi zadevo.
Vsekakor pa se je potrebno zavedati, da imajo domačini vedno neko prednost pred drugimi. Splošen pregled nad prostorom, ki ga tujec ne more na hitro pridobiti.
Peter, se ti zahvaljujem, da si bil moderator
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Lokomotiva, last sekcije za vleko Beograd, depo Lapovo, je bila poslana na popravilo v Centralne delavnice Šiška dne 2.10 1979 v hladnem stanju.
V Ljubljano je lokomotiva prispela 8.10.1979 in bila takoj »vzeta v delo«. Predvideno je bilo srednje popravilo.
Po pogodbi je bilo popravilo skupaj z materialom in storitvami ocenjeno na vrednost 167.000.000 dinarjev. Rok za popravilo naj bi znašal 68 delovnih dni, kar pomeni, da bi dela morala biti opravljena do 20. 12.1979.
Vendar se je zakompliciralo že 13.10.1979, ko je pooblaščeni inšpektor parnih kotlov izvršl pregled parnega kotla.
Izkazalo se je, da je parni kotel v izredno slabem stanju. Lastniku je CD Šiška predlagala komisijski pregled s strani pooblaščenega inšpektorja parnih kotlov iz Beograda. Vendar komisije ni in ni bilo.
CD Šiška je 15.10.1979 prenehala z deli in čakala komisijo, intervenirala…
Končno se je komisija sestala 9.11.1979, prišel je predstavnik lastnika iz Beograda vendar brez inšpektorja parnih kotlov.
Ugotovili so, da je peč v izredno slabem stanju, kljub temu, da je bila lokomotiva v firmi Šinvoz v Zrenjaninu na generalnem popravilu (GR I) leta 1978. Obstaja sumničenje, da je kotel bil pregret (vendar svinčeni čepi niso bili stopljeni).
Komisija je zaključila, da je kurišče stoječega dela kotla neuporabno in da je do tega prišlo zaradi nerednega vzdrževanja kotla.
Lastnik se ni mogel takoj odločiti, kaj bo naredil z lokomotivo. Počakati je bilo potrebno na odločitev delavskega sveta za razrez (kasacijo) lokomotive ter prodajo za staro železo in odpis iz seznama osnovnih sredstev.
Vendar ti mlini so mlelipočasi…
V letu 1980 je bilo večkrat urgirano, ker so v CD Šiška potrebovali prostor v delavnici. Proti koncu leta 1980 je lastnik celo razmišljal, da bi lokomotivo prepeljal nazaj v Lapovo brez popravila.
Vendar je prišlo pri lastniku dne 7.4.1981 le do odločitve delavskega sveta, da se lokomotiva razreže in proda za staro železo po ceni 2,60 novih dinarjev.
Lastnik se je odločil, da se z lokomotive pred razrezom demontirajo rezervni deli (spisek je obsegal 28 vrst rezervnih delov), v skupni teži 8.600 kg.
De 16.6.1981 je bil med lastnikom lokomotive JŽ 33-228 in CD Šiška narejen zapisnik o predaji in prodaji lokomotive. Celotna teže lokomotive je znašalo po lokomotivski knjigi 95.500 kg, kar pomeni, da se je lokomotiva prodala firmi SUROVINA v teži 86.900 kg.
Vendar se verjetno ni takoj začelo demontirati rezervnih delov in tako je lastnik 3.9.1981 urgiral, da ne vedo, ali so rezervni deli že demontirani in koliko znaša njihova teža, da bi lahko pred koncem leta izstavili fakturo in tudi izbrisali iz osnovnih sredstev pred koncem leta. Rezervne dele je CD Šiška poslala v Lapovo šele 26.11.1981.
Zakaj tako obširen prikaz dogodkov v zvezi z lokomotivo JŽ 33-228?
Fotografije, ki prikazujejo razrez lokomotive niso imele zapisanega datuma. Tudi čas razreza ni zapisan, glede na to, da ga je izvajala SUROVINA.
Poskušali smo s pomočjo dokumentov ugotoviti, kdaj je prišlo do razreza in tako datirali fotografije.
Na koncu se je izkazalo, da lahko ocenimo, da je bil razrez izveden v oktobru 1981. In res se je potem na eni fotografiji na hrbtni strani našel zapis 14., 15. 10.1981.
Rezanje lokomotive je posnel prof. Mladen Bogić. Vse skupaj je trajalo kar nekaj časa, saj je v fototeki ohranjenih pet filmov, na katerih so posnetki rezanja. S pomočjo zaporedja posnetkov na filmih smo rekonstruirali potek fotografiranja…
Fotografije so ohranjene v fototeki železniškega muzeja v Ljubljani v škatli, na katero je prof. Bogić napisal: SMRT VELIKANA.
Zahvaljujem se prof. Bogiću, da je dovolil objavo fotografij na forumu.
Fotografij je 47 o razrezu, potem pa še 15 fotografij o prevozu rezervnega dela v skladišče.
Toliko da se ve, koliko časa bo trajala nadaljevanka…
Se nadaljuje...
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Še nekaj malega o razrezu, da se ne prestrašite preveč
Razrez je izvajala firma SUROVINA.
Čas: oktober 1981
Orodje...
Tehnologija:
Plamenski rezanje uporablja zelo podobno tehnologijo kot plamensko varjenje. Vendar toplota, ki bi jo dal gorilnik ne bi zadostovala za rezanje jekla. Pri plamenskem rezanju jekla se ga naprej segreva s kisik- acetilenskim plamenom, nato pa se skozi osrednjo šobo dovaja rezalni kisik, kateri omogoča dodatno izgorevanje (Pogačnik, 1999, 152). Dodatni kisik poveča potrebno energijo za rezanje. Če ima jeklo preveč ogljika (nad 2%), ga plamensko ne moremo več rezat, ker bi potrebovali večje predgrevanje. Plamen pušča grobo površino, zaradi tega dobimo pri plamenskem rezanju zelo grobo površino. Namesto plamenskega rezanja se v zadnjem času uporablja plazemsko rezanje. Ta način rezanja je primeren za materiale, ki jih plamensko ne moremo rezat (aluminij). Plamensko rezanje se uporablja za rezanje konstrukcijskih jekel do debeline 500mm. Teh debelin jekla z nobenim drugim postopkom ne moremo rezat (Varstroj, 2010, 11)
Dogovarjanje in vodenje...
Delavec ima v roki gorilnik za "avtogeno" rezanje. Do njega vodita dve cevki, po katerih pride v gorilnik kisik in acitilen iz "jeklenk".
Delavcu je potrebno pokazati tapravo lokomotivo, ki gre v razrez....tukaj ne sme priti do napak...
Potem pa lahko šefi gredo nazaj na podjetje
Še en filmček no rezanju ene druge cevi, da se psihično pripravimo na rezanje
Zapisniki inšpektorata parnih kotlov so uradni zapisniki, ki se izdajo stranki v postopku.
Zato jih ne moremo objavljati tukaj na forumu.
Objavljajo se lahko tisti, ki so spravljeni v Arhivu Slovenije in niso več aktualni.
Za lokomotivo JŽ 33-228 ni na razpolago zapisnika parnih kotlov, ker ga je prejel lastnik kotla iz Beograda oz. Lapova.
Obstajajo pa zaključki in pripovedovanja vodje delavnice. Oglasi se kdaj pri njemu, pa boš izve del, kako potekajo inšpekcijski pregledi in po katerih predpisih pri nas.
Slej ko prej boš tudi ti naletel na inšpektorja parnih kotlov v Stainzu/Ščavnici. Na Avstrijskega
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers