železocestnik napisal/-a:
Moji konji so tudi že shodili...
železocestnik napisal/-a:
PS: sem se na hitro odločil: izdal bom knjižico o industrijskem tiru Konjice-Radana vas, seveda, če boš dodal zraven to razglednico
Vsaj ne bom imel problema z lokomotivami
Imena konj si lahko izmislim
fotka iz privatnega arhiva ŽC
Odločil sem se, da bom o rudniški konjski železnici od Konjic do Radane vasi zastavil novo temo, sicer bi lahko prehiteli temo o ljubljanskem tramvaju, če bi začel dodajati zapise v to temo
Začelo se je pred davnimi tremi leti...(iz teme: Poljčane-Zreče, 08.01.2010, 4:02)
železocestnik napisal/-a:Ne vem, če je bilo dovolj jasno napisano, da je bila ozkotirna železnica Poljčane-Slovenske Konjice /Pöltschach-Gonobitz/ predana v redno obratovanje dne 20.12.1892.
Dolžina proge je bila 14,9 km.
Šele leta 1900, ko so obnovili premogovnik v Radani vasi/Radldorf/, so začeli razmišljati o gradnji železnice iz Konjic do Radane vasi.
Karel Rustja je v knjigi: Ozkotirna železniška proga Poljčane-Konjice-Zreče, Slovenj Gradec 2009 prilepil detajl vzdolžnega profila na odseku proge Gonobitz-Radldorf (Slovenske Konjice-Radana vas). Na žalost ni napisal iz katerega leta je ta vzdolžni profil.
Pri opisu projekta za zgraditev proge iz Konjic do Radane vasi pa je zapisal:
" Družba južne železnice je pripravila načrte za ozkotirno rudniško progo iz Slovenjskih Konjic do Radane vasi (schmalspurigen Bergwerkeisenbahn Gonobitz-Radldorf). Policijsko-tehnična revizija trase je bila 17. julija 1902 in ponovno 4. aprila 1903. Na progi je bila predvidena živinska vleka (animalischer Betrieb). Tir je bil projektiran kot zelo skromna investicija. Na delu trase je bil vzpon celo 32%, tirnice so imele težo le 17,89 kg/m. Tir je bil dolg 4,14 km, deloma je potekal kar po cesti in se je končal na nadmorski višini 383,828 m. Ta podaljšek so zgradili po normativih, ki so veljali za vojaške poljske železnice (K.K. Heeresbahn), torej s slabšim materialom in večjim vzponom."
Podaljšanje proge do Zreč je bilo oddobreno 13.9.1917 in še istega leta se je pričelo z gradnjo. Zgrajen je bil popolnoma nov del proge od km 18,59 do Zreč, preostali del do Konjic pa je bil rekonstruiran. Otvoritev proge je bila 15.1.1921.
Sedaj pa si poglejmo vzdolžni profil proge Slovenske Konjice-Radana vas/ Gonobitz-Radldorf...
Ta vzdolžni profil je iz knjižice...
Knjižice nisem preslikal cele...
Ali je res bil ta industrijski tir premogovnika na "živinsko vleko"?
Nekaj je o tej progi pisal pred leti tudi Tadej Brate. Glede na to, da je sedaj naš novi član, nam bo morda o tej progi podal kakšno novo informacijo (z industrijskimi tiri se ukvarja profesionalno)!
iz teme: Poljčane-Zreče,14.01.2010, 2:14
železocestnik napisal/-a:Južna železnica je imela v lasti premogovnik v Radani vasi, morda še kakšnega v okolici (z zgodovini premogovnikov se ne ukvarjam...).
V Konjicah/Gonobitz/ so imeli upravo rudnika Konjice. Vodja premogovnika je bil Farnik Josef, inšpektor.
Strojni mojster je bil Burian Rupert, pomočnik pa je bil Hasenbichel Lorenz. Inženir obrata pa je bil Lanzer Hans.
vir: Eisebahn Schematismus pro 1914/1915, Wien 1914
iz teme: Poljčane-Zreče, 17.01.2010, 11:36
železocestnik napisal/-a:Sem malo počakal, če me bo kdo dopolnil s temi rudniki premoga v okolici Konjic, pa nič
Tako, da sem bil prisiljen prebrati to temo od začetka
Jože je že takoj na začetku teme podal "kratek povzetek gradiva o Konjičanu, ki ga je zbral g. Marko Rovšnik". Takole piše...
Barbarpapa1 napisal/-a:
V začetku je bil promet na progi pod pričakovanim, kar se je popravilo ob prelomu stoletja, ko je v okolici Konjic bil odkrit kvalitetni črn premog, kar je privedlo do odprtja treh premogovnikov in sicer Radana Vas, Brinova Gora ter enega v okolici Konjic. Tako je v najboljših letih Konjičan prepeljal do 16.000 ton premoga. Zadeva se je izboljšala še s pričetkom I svetovne vojne, ko je K.u.K vojska v Konjicah postavila velika vojaška skladišča. Prav tako je verjetno tudi rudnik v Radani Vasi pripomogel k temu, da so leta 1916 progo podaljšali do tam. Je pa ta podaljšek bil grajen po standardih, ki so veljali za K.u.K Heeresbahn (vojaška poljska železnica), torej s slabšim materialom in močnejšimi vzponi, največji je sedaj znašal 25‰.
Vidimo, da je celotno delo g. Rovšnika solidno in bi si bilo dobro pridobiti tekst v celoti, če ne pa vsaj v delih, v katerih je več podatkov kot pri najnovejši knjigi g. Rustje oz. starem članku g. Brateta...
Izgleda, da imajo domačini pri raziskavi zgodovine veliko prednost
Bomo poslali naše agilne člane MRS Štajerska (smo prehiteli slovenske politike in ustanovili MRS po regijah ) v akcijo
Zeleni, mislim da je ta tema že zrela za prestavitev v rubriko "Železnica skozi čas"
iz teme: Poljčane-Zreče, 20.01.2010, 22:45
železocestnik napisal/-a:Sem pogledal malo v zgoraj prikazano knjižico in je rudniška proga delovala na konjsko vprego. Dol pa je šlo samo...železocestnik napisal/-a:
Karel Rustja je v knjigi: Ozkotirna železniška proga Poljčane-Konjice-Zreče, Slovenj Gradec 2009 zapisal:
" Družba južne železnice je pripravila načrte za ozkotirno rudniško progo iz Slovenjskih Konjic do Radane vasi (schmalspurigen Bergwerkeisenbahn Gonobitz-Radldorf). Policijsko-tehnična revizija trase je bila 17. julija 1902 in ponovno 4. aprila 1903. Na progi je bila predvidena živinska vleka (animalischer Betrieb).
Ali je res bil ta industrijski tir premogovnika na "živinsko vleko"?
Nekaj je o tej progi pisal pred leti tudi Tadej Brate. Glede na to, da je sedaj naš novi član, nam bo morda o tej progi podal kakšno novo informacijo (z industrijskimi tiri se ukvarja profesionalno)!
Ali ima kdo kakšno fotko "konjske" železnice?
iz teme: Konjice-Zreče, 24.01.2010, 12:03
železocestnik napisal/-a:Edina literatura, ki sem ji priboril mesto na polici je knjiga o železniški progi Poljčane-Zreče, ki jo je napisal Rustja.grofceljski napisal/-a: Železocestnik ti pa imaš literature o tej ozkotirni progi...
Moram pa priznati, da se s to progo ne ukvarjam v prvem planu ampak samo v toliko, kolikor je bila povezana z "Južno železnico". Morda bom nekoč v prihodnosti le spravil skupaj gradivo o "Južni železnici". Pri takšnem delu so potem takšne stranske železnice "motnja" za zbiranje podatkov o glavni temi...
Seveda pa se mimograde najde zanimivo gradivo, ki se da na enostaven način deliti s forumaši, ki jih to zanima ali pa so domačini...
In pri takih "raziskavah" je potrebno vključiti domačine. Pri njih so doma fotografije, kakšni zapisi, shranjen star časopis s člankom, pomembnim za lokalne razmere itd.
Ponavadi pa se zakomplicira pri pisanju knjige, saj se ne morejo dogovoriti s tistim, ki se napiše kot avtor in tistimi, ki dajo gradivo na razpolago.
Tukaj na spletu deluje vse virtualno, v glavnem se ne poznamo med seboj, da pa vsak "gor" tisto, za kaj se je odločil, da da "gor"....naslednji trenutek je že na disku nekoga, ki ga to zanima...
Vprašanje je še samo resolucija, v kateri deliš fotke, dokumente...
Rustjeva knjiga je čisto solidna zadeva, ne vem sicer, kdo vse je sodeloval pri njeni pripravi, jasno pa je, da v takšni knjigi ne morejo biti vsi detajli, potrebno se je zavedati, da je takšna izdaja potrebna predvsem za domačine (kjer pa je razpon v letih vsaj pol stoletja in imajo tudi različne poglede na železnico: enega zanima samo letnica zgraditve, drugega samo lokomotive, tretjega samo postaje....).
Vse gradivo, ki ga objavljam je ali iz Arhiva Republike Slovenije ali iz Železniškega muzeja, pa še iz kakšne knjižnice...
Iz Arhiva RS črpa tudi Rustja, s tem pač, da to ne pove pri posameznem načrtu, ampak samo napiše n.pr. za knjigo Poljčane-Zreče: Arhiv Slovenije, fond 188, škatle 2,12, 13, 300, 33, 44 in 45.
Kot sem rekel, če n.pr. raziskujem viadukt na "Južni železnici" Zbelovo, lahko v isti škatli še najdem kaj v zvezi s progo Poljčane-Zreče in to mi vsekakor ni težko na hitro preslikati in dati na forum.
Sicer pa se bo moral najti kakšen domačin, da se spravi v detajle...gradiva je ogromno...
Obdela lahko lokomotive, vagone, potek proge ....
grofceljski napisal/-a:Tule nisem najbolj razumel glede živinske vleke...železocestnik napisal/-a:
" Družba južne železnice je pripravila načrte za ozkotirno rudniško progo iz Slovenjskih Konjic do Radane vasi (schmalspurigen Bergwerkeisenbahn Gonobitz-Radldorf). Policijsko-tehnična revizija trase je bila 17. julija 1902 in ponovno 4. aprila 1903. Na progi je bila predvidena živinska vleka (animalischer Betrieb).
Sedaj pa si poglejmo vzdolžni profil proge Slovenske Konjice-Radana vas/ Gonobitz-Radldorf...
Ali je res bil ta industrijski tir premogovnika na "živinsko vleko"?
Ali je tu govora o živinski vleki na celotni progi Sl.Konjice-Radana vas (dvomim), ali morda od samih jaškov rudnika pa do proge??
Kolikor je meni znano sta bila v Radani vasi dva jaška:
-Neuer Schaht
-Germaniaschacht
Oba sta bila locirana višje od same proge.
A je morda kakšna informacija za kateri jašek tu gre ali celo za oba?
železocestnik napisal/-a:Na celotni dolžini industrijskega tira Konjice-Radana vas.
Gor so itak konji vlekli prazne vagončke, dol je pa samo šlo, pa še "bremzat" si moral...
Rustja se je izognil direktnemu zapisu da gre za "konjsko" železnico, kljub temu, da navaja policijsko-tehnično revizijo trase z dne 17. julija 1902 in 4. aprila 1903. V teh zapisnikih sigurno piše kakšna proga je to.
V zgoraj omenjeni knjižici ni nobenega govora o lokomotivi (ko bo čas bom dal skene na forum, da si boste lahko prebrali).železocestnik napisal/-a:
Sem pogledal malo v zgoraj prikazano knjižico in je rudniška proga delovala na konjsko vprego. Dol pa je šlo samo...
Ali ima kdo kakšno fotko "konjske" železnice?
železocestnik napisal/-a:
Nekaj je o tej progi pisal pred leti tudi Tadej Brate. Glede na to, da je sedaj naš novi član, nam bo morda o tej progi podal kakšno novo informacijo (z industrijskimi tiri se ukvarja profesionalno)!
grofceljski napisal/-a:Nad Zrečami -smer severovzhod leži BRINJEVA GORA, z najvišjim vrhom 630m nadmorske višine.
Brinjevo goro sestavljajo trije vrhovi, na dveh vrhovih sta cerkvi Sv.Neža in Sv Mati božja, medtem ko so na najnižjem vrhu ostanki gradu FREUDENBERG iz 13.stoletja.
Tukaj pa slika
Rudnik Južne železnice-jašek NEUER SCHACHT v ozadju Brinjeva gora s cerkvami.
železocestnik napisal/-a:Tako je potrebno začeti iskati fotografije in razglednice...
Morda pa boste pa le naleteli tudi na "animalischer Betrieb"
Nekje sem zasledil, da so konji znali šteti
Če si jim obesil za vleči en vagonček več, kot je bilo normalno, je "stavkal" in ni povlekel, dokler mu niste "prekobrojnega" odpeli
železocestnik napisal/-a:Že velikokrat sem zapisal, da so dela Ivana Mohoriča solidna...
Citiram iz njegovega dela "Problemi in dosežki rudarjenja na Slovenskem", 2. knjiga, Založba Obzorja 1978:
"Šele okrog leta 1900 je Južnoželezniška družba povezala in združila največji del tega območja v enoten kompleks, ter zaupala odkop strokovnim izvedencem, ki naj bi našli tudi odgovor na zgoraj postavljena vprašanja.
Zahodni del območja je obsegal kadunjo Stranic. Tam je bil premog odprt na daljavo 190 m in v globino do 75 m. Premog je imel močno gorilno vrednost, ki so jo v graški valjarni ocenili na 7000 kalorij. Središče odpiranja na vzhodni strani je bila Radana vas, kjer so razkrili sloj na 700 m dolžine in 140 m padca.
Odkopavanje teh slojev se je pričelo, kakor omenjeno, okrog leta 1840, vendar se pod opisanimi razmerami zaradi razkosanosti odkupnega območja ni moglo razviti uspešno obratovanje. Leta 1900 je združila južna železnica na tem območju 31 navadnih in 57 dvojnih jamskih mer in 3 osredke.
V okolici so imeli privatniki premogovnike, ki pa so mirovali.
Premogokop Južne železnice v Stranicah je imel en rov s 44 m dolgim vpadnikom v smeri premogovnega sloja ter Edvardov spodnji rov, medtem ko ima premogokop v Radani vasi kot glavni jašek 42 m globok Germania jašek
Z njegovega dna so nadalje prodrli z dvema vpadnikoma v globino 70 m. Iz njega so izvažali s parnim vitlom 12 KM, medtem ko so skozi glavni jašek izvažali s parnim strojem 30 KM. V
Stranicah so premog sortirali, medtem ko so v Radani vasi oddajali premog nesortiran.
Proti koncu stoletja so zgradili od premogovnika v Radani vasi konjsko dovozno železnico do železniške postaje.
V Stranicah je bilo leta 1902 zaposlenih 94 delavcev in en nadzornik, v Radani vasi pa 160 delavcev, trije nadzorniki in trije uradniki.
Proizvodnja v Stranicah izkazuje leta 1902 6.010 stotov, v Radani vasi pa istega leta 90.352 stotov.
Premog so preizkušali v laboratorijih valjarne južne železnice v Gradcu in Trgovske akademije v Trstu.
V Kladnem so ugotovili, da ima 44,7% ogljika, 3,6 % vodika, 6,7% kisika in dušika ter 18,2% pepela, 5% pa je voda."
Če pa koga zanima geologija Zreškega okoliša in zaloge premoga, si lahko prebere članek Milana Hamrla na linku: http://www.geologija-revija.si/dokument.aspx?id=928
Sedaj pa samo v dir za fotko s konjem v glavni vlogi
grofceljski napisal/-a:ŽELEZOCESTNIK Kar se tiče točno omenjene proge , bo zadeva zelo težka, slike iz te ozkotirne proge so zelo redke, velika večina kar je, je na tej strani, ki jo je uporabil AJZNPONAR in v tej novi knjigi, kaj šele konjska vprega
07.03.2010, 23:36
železocestnik napisal/-a:Ker sem na disku slučajno odkril nekaj fotk, jih takoj nalepim, da ne bodo izgubljene za vedno (podrl se je sistem iskanja fajlov po kaotičnem sistemu )...
Postaja Konjice in predvidena "konjska" železnica do Radanje vasi/Radldorf/ (industrijski tir) leta 1903...
Sedaj je že jasno, da je bila "konjska" železnica postavljena samo za potrebe rudnika. Navzdol je lahko "potovalo" le 6 vozičkov naenkrat, zavirati pa je bilo potrebno toliko, da se ni presegla hitrost 10 km/h!
Sedaj pa smo prišli tako daleč, da moramo zapisati, kdaj so začele potekati akcije za zgraditev te rudniške proge od Konjic do Radane vasi.
Poglejmo še enkrat v knjigo Karel Rustja: Ozkotirna železniška proga Poljčane-Konjice-Zreče, Slovenj Gradec 2009:
" Družba južne železnice je pripravila načrte za ozkotirno rudniško progo iz Slovenjskih Konjic do Radane vasi (schmalspurigen Bergwerkeisenbahn Gonobitz-Radldorf). Policijsko-tehnična revizija trase je bila 17. julija 1902 in ponovno 4. aprila 1903. Na progi je bila predvidena živinska vleka (animalischer Betrieb). Tir je bil projektiran kot zelo skromna investicija. Na delu trase je bil vzpon celo 32%, tirnice so imele težo le 17,89 kg/m. Tir je bil dolg 4,14 km, deloma je potekal kar po cesti in se je končal na nadmorski višini 383,828 m. Ta podaljšek so zgradili po normativih, ki so veljali za vojaške poljske železnice (K.K. Heeresbahn), torej s slabšim materialom in večjim vzponom."
Pogledal sem v arhive in lahko potrdim, da obstaja zapisnik komisije štajerskega namestništva (Statthalterei) dne 17. julija 1902, pri katerem je bilo izdano tudi gradbeno dovoljenje.
Dne 4.aprila 1903 pa je bila ozkotirna rudniška proga Konjice-Radana vas (Gonobiz-Radldorf) že zgrajena in je bil to "tehnični pregled" proge.
Da, na njej je bil predviden "Animalischer Betrieb", kot je zapisal Rustja v knjigi.
Se nadaljuje