Ljubljanski tramvaj

[železocestnik]

Pozdravljeni,

slej ko prej se bo potrebno "preseliti" na progo proti Šiški in Šentvidu.
Trenutno nimam časa za objavljanje načrtov in sedaj je priložnost do konca meseca za objavljanja takšnih odkritij po časopisih in fototekah.

Vsak zapis in fotografija je "zlata vreden"

Morda pa si bo kdo od forumašev vzel čas in narisal v barvah shemo iz leta 1938 tako, da bo bolje razvidna?
Znanje je na razpolago, vprašanje je samo volja
Ja, pa na čas sem pozabil

pozdrav
Darko

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči .

Verjetno marsikdo od vas pozna spletno stran "museums.si", je pa zame odkritje . Med zbirkami je tudi fotografski fond Jakoba Prešerna. Nekaj slik oz. fotografij je že poznanih, veliko je pa takšnih, ki sem jih prvič videl . Zbirka je avtorsko zaščitena , zatorej bi lahko razpravljali le "dopisno" (inventarna številka). Zakaj v tej temi ? Oglejte si Določene "številke", pa bomo "premaknili" v druge teme .

Npr. "številko" "745:LJU;P-0000085" bi zapeljal po Tivoliju.

LP Igor

[železocestnik]

Igor, pozdravljen,

na žalost takšno razpravljanje po številkah in iskanjih po raznih spletnih straneh ne deluje.

Fotografija mora biti tukaj na forumu, da jo vidiš in primerjaš z drugo in potem narediš zaključke ali pa pride do zaključkov kdo drug.

Obstajati mora neka možnost, da so fotografije še vedno avtorsko zavarovane, to pa se da doseči z nizko resolucijo fotografije in/ali vodnim znakom v fotografiji.

V kolikor tega ni, ni možna strokovna razprava z namenom priti do novih odkritij.

Za primer lahko navedem primer, ki sem ga doživel jaz v nemškem zveznem arhivu V Koblenzu, kjer hranijo fotografsko gradivo (Bundesarchiv). V tej ustanovi sem bil že dvakrat. Poskušal sem se domeniti, da mi dajo na razpolago fotografije v slabši resoluciji, da bi lahko naredil analizo ene 500 fotografij dveh vojnih dopisnikov, ki sta fotografirala med WW2 na področju Slovenije.
Do sedaj so imeli izredno slabo opisane fotografije, da ne rečem zanič in kar sramotno za takšno institucijo. Delo bi opravil zastonj z namenom, da bi kasneje raziskovalci brez problemov našli ustrezne fotografije, ki bi bile pravilno opisane. Za vzorec sem jim prinesel analizo ene par fotografij, tako, da so videli da je moje delo na visokem nivoju. Na žalost si oni niti ne morejo privoščiti raziskovalca, ki bi verjetno lahko opravil delo tako v redu kot jaz.

Res sem prejel fotografije nizke resolucije (okoli 500 fotografij), vendar takšne kvalitete, da če sem jo samo malo povečal, da bi videl zaporedno številko na filmu, so se pokazale same "kocke".
Ko sem jih obiskal naslednjič, sem se jim zahvalil za sodelovanje in jim povedal, da pač pod takimi pogoji ne moremo sodelovati. Naročil sem fotokopije filmov in jih tudi plačal, vendar bom analizo naredil le zase.

Tako torej izgleda, če ni možnosti primerjave ali pa samo po številkah.

Pokaže se, da takšno razpravljanje ne pride v poštev za strokovno razpravo po forumih. Vedeti je potrebno, da se nekateri niti ne znajdejo po drugih forumih zaradi različnih vzrokov ( , , itd.).

Mislim, da z objavo fotografij slabe resolucije in z navedbo hranitelja fotografije in avtorja fotografije na forumih, kjer ni komercialna uporaba, niso kršene avtorske pravice. Če pa so kljub temu pravno kršene, je to narobe svet.


Če na strani museums.si vpišem iskalni niz "745:LJU;P-0000085", dobim rezultat: Ni zadetkov!

Šele Gugl mi vrne pravilen rezultat!

Lep pozdrav
Darko

[jž 363]

Bo takšna kolorirana shema prišla v poštev?



Upam da s tem ne kršim avtorskih pravic, saj je jasno da je slika sposojena s prejšnje strani.
Pozidanih površin pa nisem smel barvati ker sem se bal da bi nekje lahko zgrešil.

[železocestnik]

jž 363, pozdravljen,

hvala za trud. Narisal si tako, kot je do sedaj naše poznavanje prog.

Veliko še nismo "vzeli", saj je potrebno poiskati za vsak del proge podatek iz načrtov, če jih pa ni več na voljo pa iz časopisov, fotografij.

Pri vrisu na načrt: Projekt 1938 je pa vprašanje, kaj je na načrtu sploh bilo vse vrisano.

Morda še podaljšanje proge proti Rakovniku? Izvedeno je bilo leta 1937.

Podaljšanje proge do Sela (Moste) za 600 m je bilo izvedeno leta 1940.

pozdrav
Darko

[jž 363]

Pri vrisu na načrt: Projekt 1938 je pa vprašanje, kaj je na načrtu sploh bilo vse vrisano.

Na črno-belem načrtu ni še podaljška proge do Most, tudi ne kot projektirane proge. Enaka situacija je na dolenjski progi - ni več odseka do samega Dolenjskega kolodvora. Sicer, pa se proga (na shemi) končuje nekaj sto metrov prej kot bi morala (torej, na načrtu še ni povsem podaljšana).

Bi še nekaj prokomentiral; ob ogledu načrta ba zelo preseneti kako je kraj današnjega Savskega naselja bil skoraj popolnoma neposeljen (razen nekaj poselitve pri Zeleni jami). Pa je vseeno bila zgrajena dvotirna proga do Žal (le zaradi pokopališča), ne glede na to da je (že močno poseljen) bežigrajski kraj imel več potreb po tramvajskem prometu. Zato dvomim da je proga proti Žalam imela upravičenost gradnje ter primerno izkoriščenost - tudi do konca obratovanja.

[železocestnik]

jž 363, pozdravljen,

ja, sedaj sem si malo povečal načrt, pa vidim, da imaš prav.
Seveda je vprašanje kdo je narisal načrt in ali je imel vse informacije o planiranih progah. Zaenkrat še ne vemo čisto točno, kdaj je kakšna ideja za novo progo šla "skozi" in bila sprejeta ter šla v izvajanje. Niti ne vemo točno niti datuma, kdaj je bila proga izvedena, da je po njej zapeljal tramvaj.
Zato se tudi vsi skupaj trudimo z iskanjem podatkov po časopisih in preverjanja po vseh časopisih, ki so na voljo, da ne pademo v kakšno zanko in še sami naredimo napako. Ni rečeno, da ni tudi kakšen novinar deloval iz fotelja, kot n.pr. jaz
...in pisal po pripovedovanju...ali pa da ni razumel zadeve pravilno...ali ?

Ko bomo končali z vsemi našimi vprašanji in prišli do izgradnje zadnje proge, te bom pa seveda zaprosil, da boš vse proge vrisal v en načrt mesta.

pozdrav
Darko

[jž 363]

Ko bomo končali z vsemi našimi vprašanji in prišli do izgradnje zadnje proge, te bom pa seveda zaprosil, da boš vse proge vrisal v en načrt mesta.

Z veseljem

[Re 4/4]

Malo OT-ja. Na današnji dan pred 64 leti je začel voziti pri trolejbus.

www.rtvslo.si/radioprvi-arhiv/prispevek/12553

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči .


Za "naš ljubljanski tramvaj" predstavljajo trideseta leta 20. stoletja viden preskok . Dobimo povezave do Viča in Št. Vida, "krožno progo", progo do Sv. Križa, itd. V Ljubljano pripeljejo nove in rabljene tramvaje. V delavnici izdelujejo nova in "modernizirajo" rabljena vozila.


V mojem "prispevku" bi navedel datume dokončanja oz. prenove tramvajskega omrežja v Ljubljani.



1. Šiška, Vič in Št. Vid

Dne 31.5.1931 se je tramvaj pripeljal rahlo malce čez mejno črto mesta Ljubljane (mitnica).


Nedelja, 31.5.1931
"V Šiško že vozi tramvaj", (stran 2)
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OB32V5BP
"Slovenski narod", 1.6.1931


Slavnostna "otvoritev" na Viču.

Sobota, 27.6.1931
"Vičani so zadovoljni", (stran 2)
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNIDM9KX
"Slovenski narod", 30.6.1931


Pri današnjem Šentvidu se je malce časovno zavleklo. Vzrok. Administracija. Uredite cesto ali pa ne bo tramvaja do Št. Vida. Kasneje so uradne inštance "popustile".

Sobota, 28.11.1931
"Električna cestna železnica v Št. Vid"
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X4NHKS18
"Slovenski narod", 28.11.1931


Progo so začeli graditi v poletju 1930. Na določenih odsekih so že postavili tire (npr. na Gosposvetski c.), vendar še niso bili "aktivni". Pomemben je bil le del med Ajdovščino in "Pošto" (pri sedanji Nami). Tu dobimo že v letu 1930 prvi dvotirni odsek. Tedaj tramvaj prične voziti po desni strani, potniki pa vstopajo pri desnih vratih.

Morda še določena pojasnitev. Na Ajdovščini nimamo še trikotnika temveč samo "Y". Tramvaji, ki vozijo po sedanji Slovenski cesti, mimo Tavčarjeve v smeri "Glavne pošte", ne morejo zavijati na Gosposvetsko cesto. Tudi ta del je na fotografijah "raven". Ob gradnji "krožne proge" se zadeve spremenijo v zaobljeni trikotnik.

Ne bo še odveč povedati, da se je v tedanjih tiskanih medijih razvila razprava kako urediti cestni promet na Ajdovščini.



2. "Krožna proga"

Gradili so v smeri urnega kazalca (pričetek v letu 1933). Razen na tistem delu, kjer so opravljali dela, je ves ostali del ostal "aktiven".

Naj vas beseda Moste v naslovu ne zavede. Mišljeno je le do železniškega prehoda.

Torek, 14.11.1933
"Mimo glavnega kolodvora v Moste", (stran 2)
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P50Z6GWB
"Slovenski narod", 15.11.1933



Torek, 13.2.1934
"Tramvaj je začel voziti ...", ("Iz Ljubljane, stran 3)
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L5CAPMR3
"Slovenski narod", 14.2.1934



3. Sv. Križ

Del proge je bil iz klasičnih tramvajskih tirnic (do "Kolinske"), za ostali del so uporabili "železniške".

Torek, 4.10.1938
"V 3 mesecih zgrajena proga do Sv. Križa", (stran 2)
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QHFO2IFG
"Slovenski narod", 5.10.1938



4. Rakovnik

Časovno so izvedli prenovo v dveh delih (1938 in 1939).

Sreda, 7.12.1938
"Podaljšanje dolenjske tramvajske proge", (stran 3)
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EZP5SK62
"Slovenski narod", 9.12.1938



5. Selo oz. Moste

Lahko bi se dejalo. Postrgali so do konca. Ne pozabite. V okolici imamo že vojno stanje. "Veliki Diktator" in "Napoleoni" si "grabita" ozemlja.

Sobota, 28.9.1940
"Moste so dobile tramvaj", (stran 2)
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-II6K8D2C
"Slovenski narod", 28.9.1940



Nič hitenja, saj smo komaj na začetku .

LP Igor

[trackpan]

Še enkrat pozdrav od

Zgornjemu zbirku časopisnih člankov sem dodal še kaj so pisali njega dni o ljubljanski "šprickahli". To je bila posebna podvrst tramvajskega vozila namenjena "odganjanju" prašnih delcev. Večina cest je bila tedaj še makadamskih in prebivalci so se pritoževali kako mestna oblast ne naredi nič proti nadležnemu prahu v poletnih mesecih.



"Slovenski narod", 25.01.1938



"Slovenski narod", 15.5.1939



"Slovenec", 17.5.1939



"Slovenec", 11.6.1939


Vir: dLib - NUK


Slika tramvaja je bila že objavljena v tej temi.


LP Igor

[železocestnik]

O:150400


Pozdravljeni,


neslišno smo zapeljali temo preko 150.000 ogledov


pozdrav
Darko

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči .

Darko, iz stran 27. sem si izposodil naslednje slike oz. fotografije:









Predvidevam, da je bila "šprickahla" slikana na stranskem tiru pri tržnicah v Ljubljani (Krekov trg).

LP Igor

[železocestnik]

Pozdravljen Igor,

te fotografije sem si jaz izposodil v knjižici: Pet let dela za Ljubljano, V Ljubljani 1940 (214 strani; izdal tiskovni referat mestne občine v Ljubljani)

Mislim, da so fotografije "javno dobro"...


Lokacija "škropilnega tramvaja" pa mi ni čisto jasna...moti me ta balkon nad vhodom v zgradbo za "škropilnico"

Morda lahko pomaga kaj malo boljša resolucija fotografije?




pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pozdravljeni,

ja, meni je pomagala šele boljša resolucija fotke, da sem ugotovil, da ni balkona.
Igor pa je že kar s staro fotko ugotovil, da je fotografija posneta na Krekovem trgu.

Ja, to je bivši Hotel "Pri avstrijskem dvoru" /Zum Österreichischer Hof (do 1855), kasneje Mahrova Trgovska šola/Handels Lehranstalt...
glej wiki: https://sl.wikipedia.org/wiki/Mahrova_t ... _Ljubljana

wiki:





danes izgleda takole:




pozdrav
Darko