Ljubitelj napisal/-a: Re 4/4
Mičo napisal/-a:
Moram priznati, da mi je Goričko zelo všeč in mi nekako ne pašejo v tako pokrajino neki visokonapetostni daljnovodi ali kakšne široke ceste ... S tem izgubi pokrajina ves svoj čar, nedotaknjenost ...
PS.: Upam samo, da ne bodo jamrali nad izbrano usodo, kako jih vsi zanemarjajo...... in kako so nerazviti in kako ni perspektive, in podobne marnje non stop na tapeti prebivalcev omenjenih krajef.
Nevem zakaj po vsej sili širite nestrpnost do drugače mislečih, in pa pišete nekaj brez veze, če pa ne poznete dejanskega stanja, zato sem se odločil, da vam v tem prispevku pojasnim zadevo in dejansko stanje iz našega vidika, pri tem pa močno upam, da vam bo po tem prispevku vse jasno, upam pa tudi, da se bomo po tem prispevku lahko vrnili nazaj na dejansko temo, in pa da ne bomo kar naprej brez veze širili nestrpnost do drugih ljudi, in drugih pokrajin, kajti mi prekmurci smo med drugim znani potem, da smo zelo, zelo strpni do vseh ostalih drugače mislečih, zato se do drugače naravnanih ljudi tudi zelo gostoljubno in spoštjlivo obnašamo, čeprav se z njimi ne strinjamo.
Da bi pa imeli boljšo predstavo o načinu razmišljanja naših ljudi v Prekmurju, pa je nujno potrebno, da vam na kratko predstavim en del naše zgodovine.
Torej, v času generacije mojega Dedka je Republika Prekmurje bila samostojna in neodvisna država, katera je po vstopu rdeče armade bila popolnoma uničena, tako smo bili Prekmurci dolga leta za reko Muro in železno ograjo z ostro mejo popolnoma izolirani od zunanjega sveta, in smo živeli za železno zaveso na podoben način kot Brodolomci na samotnem majnem otoku sredi Oceana.
In zahvaljujoč ptičem, ribam, reki muri, ter celi ostali naši bogati rodovitni naravi smo prekmurci v izolaciji od zunanjega sveta v naši pokrajini preživeli na popolnoma preprost in enostaven način, brez kakršne koli industrije in brez kakršnih koli biznisov.
Tako je razvoj v našem malem Prekmurskem svetu za reko Muro in železno ograjo potekal bistveno počasneje, kot pa v zunanjem svetu, kjer se je začela razvijati povojna industrija.
Po padcu železne zavese in po odprtju mej, smo tudi mi Prekmurci šli v tujino in pa ostale kraje naše bivše domovine, v upanju da je tam v industrijsko razvitih krajih življenje boljše, kot pa pri nas v Prekmurju.
Nekatere Prekmurce je Nemčija, in pa ostala razvita Evropa z svojimi na zunaj sijočimi velikimi mesti sicer primamila, zato so tisti Ljudje na žalost tam postali sužnji in hlapci hitro rastočega modernega sveta.
Tudi jaz sem včasih mislil da je v Nemčiji življenje boljše kot pri nas, zato sem tudi jaz nekoč odšel v Nemčijo, od koder sem se z prvim vlakom vrnil domov, kajti boljše je biti gopodar na svoji skromni zemlji, kot pa biti hlapec v bogati razviti državi.
In na tak način ne razmišljamo samo mi Prekmurci, ampak tudi sosednji Madžari in Avstrijci, kateri živijo na drugi strani meje v našem trideželnem krajinskem parku.
In tako mi Prekmurci že dolga leta uspešno in nesebično sodelujemo na poslovnem, športnem in kulturnem področju z našimi sosedi Avstrijci, Madžari, Hrvati, in pa deloma tudi z Prleki na oni strani Mure.
Na vseh področjih skupnega sodelovanja pa se v prvi vrsti trudimo ohraniti našo naravno bogatsvo od katerega živimo in pa našo kulturo, ter počasen tempo življenja, kateri v moderno razvitem svetu ni možen.
In tako smo v dobrem mednarodnem sosedskem sodelovanju med drugim ustanovili tudi skupni trideželni mednarodni krajinski Park GORIČKO, in s tem parkom si prizadevamo ohraniti našo edinstveno kulturo in naš počasen tempo življenja z naravo, pri tem pa se zavedamo da je taka zaščita v celotnem območju trideželnega parka za nas nujno potrebna, kajti v nasprotnem primeru nas bodo v prihodnosti tajkuni in pa drugi materialistično naravnani ljudje zaradi njihovih interosov popolnoma iztrebili na podoben način, kot so to nekoč v času ameriške zlate mrzlice, priseljeni pohlepni belci iztrebili domače indijance.
Seveda si pri nas v Prekmurju tega ne želimo, ampak si želimo dobrega sodelovanja tudi z ostalim delom Slovenije, vendar pa to ni vedno tako enostavno, ker večina Slovencev vse vidi samo v nekem biznisu in denarju, kateri pa po naših Prekmurskih izkušnjah in pa po izkušnjah severnih in vzhodnih sosedov dolgoročno ne prinaša nikomur nič dobrega.
In če z svojimi besedami dopolnim stavek, katerega je začel @Re 4/4, če gre sosedu fajn.... potem je to velika katastrofa, če pa gre sosedu slabo, potem se tega vsi veselijo, in tako razmišljajo v glanem samo tisti, kateri tukaj na forumu proti meni govorijo, in z tako razmišljujočimi ljudmi si mi v Prekmurju ne želimo nobenega sodelovanja.
In če bi mi Prekmurci tako sebično razmišljali v času, ko smo živeli za železno zaveso, potem v takratnem izoliranem svetu zagotovo nebi preživeli, in nas danes zagotovo tudi nebi bilo.
Za preživetje v naravi brez vsega je nesebična sosedska pomoč eden od najpomembnejših pogojev za preživetje enega Naroda, in tega se pri nas v Prekmurju na osnovi lastnih izkušenj še danes zelo dobro zavedamo, zato si še danes nesebično drug drugemu z veseljem pomagamo, mimoidoče ljudi iz drugih krajev pa vedno z veseljem povabimo v svojo hišo in jih brezplačno pogostimo, in če sosed kupi najnovejši traktor v vasi, potem se tega vsi skupaj veselimo, saj ga bomo po potrebi lahko tudi drugi sosedje brezplačno uporabljali, po drugi strani pa si lahko ta isti sosed pri meni ali pa pri ostalih sosedih brezplačno sposodi nekaj drugega.
Jaz bi bil osebno zelo vesel, če bi vsi Slovenci tako dobro in brezkrbno živeli kot jaz, in da nebi razmišljali samo o denarju, kajti prej ali slej bodo prišli časi, ko bo v modernem svetu denar ležal na cesti brez kakršne koli vrednosti, ljudje pa bodo poleg njega umirali od lakote.
Da denar in hitri dobički dolgoročno res nikomur ne prinašajo srečnega življenja, se je v zgodovini človeštva že velikokrat v praksi pokazalo, tako so zaradi pohlepa in številnih nečistih poslov propadli skoraj vsi največji Slovenski gradbeni giganti, kot je naprimer Gradis, SCT, Konstruktor, Stavbar, itd.
Po propadu večine gradbenih velikanov pa je Prekmursko podjetje SGP Pomgrad postalo eno od najuspešnejših gradbenih podjetij v srednji Evropi.
In tako imamo danes v Prekmurju poleg najmodernejše železnice v Sloveniji tudi največje Slovensko gradbeno podjetje, katero je večino objektov na tej progi tudi zgradilo.
Upam da boste s tem prispevkom sedaj vsi zadovoljni, in da boste imeli v bodoče malo drugačno predstavo od nas, kajti zelo žalostno je da moramo mi Prekmurci v današnjem času v glavnem poslovno sodelovati z tujci iz drugih držav, kjer imajo pač tuje lokalne in državne oblasti 100 krat boljše razumevanje za naše intertese, kot pa naša lastna Slovenska država, kateri plačujemo nenormalno visoke davke.
LP Jurij
5 prispevkov , in registriran na tem forumu šele slabe 3 mesece , pa že hoče "komandirat" oziroma svetovat moderatorjem tega foruma ki odlično opravljajo svoje delo...Očitno gre tebi, in še nekaterim v tej temi, pošteno "na živce" Jurij samo zato, ker je napisal kar nekaj konkretnih resničnih dejstev, in ga v Prekmurju vsi ki smo ljubitelji železnice takšne ali drugačne, 100% podpiramo v njegovih mnenjih. Na forumih je, če se ne motim, "dovoljeno" napisati svoje mnenje o nečem... In če takšno mnenje nekomu ne paše, je to pač povsem njegov osebni problem...
