http://www.elektro-maribor.si/index.php ... -o-omrezjucasar napisal/-a:
Sem pa ob tem tam na steni videl zemljevid daljnovodnega omrežja po Prekmurju. Žal se mu nisem mogel dovolj približati, da bi videl vse podrobnosti.
No, saj ravno to počnejo na 20 kV sistemu. Žal sicer ne povsod. Ampak jaz bi pričakoval, da so te zanke v normalnem obratovanju povezane. In da se potem, ko odleti en RTP, za končnega uporabnika ne zgodi nič. In ko odleti en daljnovod (katerikoli), da se tudi ne zgodi nič. In da so 400 V vodi povezani vsaj na dva TP-ja in se v primeru, če odleti en TP, tudi ne zgodi nič.mkx napisal/-a:Jaz bi pričakoval, da nižjenapetostne daljnovode morda celo zgradijo v obliki zanke, ki pa je v normalnem obratovanju nekje prekinjena in so torej odseki napajani le iz ene strani. V primeru potrebe bi lahko dva odseka spojili.
Učene glave to že vedo, mogoče so šele sedaj to ugotovile glave na položajih, a te glave niso učene.holding napisal/-a:..očitno so šele sedaj učene glave ugotovile, da se fizikalnih zakonov ne da "okol' pr'našat'".... #-o ....
Pa kaj, a na Hodošu nimajo ves čas v pripravljenosti ene dieselske lokomotive? To se mi pa zdi skrajno neresno in neprofesionalno, če tega nimajo.holding napisal/-a:...na Hodošu je pa v praksi šele zdaj zagustilo..... :mrgreen: ...saj je do sedaj 25KV elok šel sam okrog, dizel pa tud'..... :mrgreen: ...majku jim blentavu.....(tistim iz prve vrstice).....
Pa to obstaja kje v praksi, 20 kV daljnovod po bakrenem kablu s presekom vodnikov 240 mm²? Kar sem jaz videl, Elektro pri vseh zemeljskih kablih nad 10 mm² uporablja aluminij. 20 kV daljnovod, ki gre mimo nas (po zraku) ima aluminijaste žice preseka 35 mm². Sicer se v normalnih razmerah preko njega napajata le dva TP-ja, je pa eden tistih primerkov v "prekinjeni zanki" in bi se vsaj teoretično preko njega dalo napajati zelo veliko območje, celo med različnimi RTP-ji bi se preko njega dalo prehajati.Re 4/4 napisal/-a:240 mm2 bakreni kabel položen v zemljo, če se že pogovarjamo o večih lokomotivah na tiru. Če hočeš prosti vod z 70 mm2 imaš okoli 270 A, 140 pa 350 A.
A potem spadam v ono pozabljivo večino? Lahko to podrobneje razložiš? Jaz namreč moči posameznih faz v trifaznem sistemu kar seštevam, oz. množim s 3, če je govora po uravnoteženih sistemih, kar seveda je, ko govorimo o največji mogoči moči trifaznega sistema.Re 4/4 napisal/-a:Koren je zaradi 3 faznega sistem. Večina to rada pozabi.
Tukaj sta dva nasprotujoča si momenta: izgube zaradi nenadziranih tokov proti času izpada pri končnem uporabniku. Oboje seveda izraženo v isti enoti (EUR).casar napisal/-a:No, saj ravno to počnejo na 20 kV sistemu. Žal sicer ne povsod. Ampak jaz bi pričakoval, da so te zanke v normalnem obratovanju povezane. In da se potem, ko odleti en RTP, za končnega uporabnika ne zgodi nič. In ko odleti en daljnovod (katerikoli), da se tudi ne zgodi nič. In da so 400 V vodi povezani vsaj na dva TP-ja in se v primeru, če odleti en TP, tudi ne zgodi nič.mkx napisal/-a:Jaz bi pričakoval, da nižjenapetostne daljnovode morda celo zgradijo v obliki zanke, ki pa je v normalnem obratovanju nekje prekinjena in so torej odseki napajani le iz ene strani. V primeru potrebe bi lahko dva odseka spojili.
Beri podrobno. Bakreni kabel položen v zemljo.casar napisal/-a: Pa to obstaja kje v praksi, 20 kV daljnovod po bakrenem kablu s presekom vodnikov 240 mm²? Kar sem jaz videl, Elektro pri vseh zemeljskih kablih nad 10 mm² uporablja aluminij.
Nadzemni vodi takšnih dimenzij so že 110 kV. 220 kV navzgor pa že 490/65 al/fe mm2.
Ti računaš s kompleksno navidezno močjo S = S1 + S2 + S3. Kar koristi potem, če se igramo z jQ. Ampak pravilni izraz je koren 3 krat U (medfazna; vedno podana) krat I.casar napisal/-a:
A potem spadam v ono pozabljivo večino? Lahko to podrobneje razložiš? Jaz namreč moči posameznih faz v trifaznem sistemu kar seštevam, oz. množim s 3, če je govora po uravnoteženih sistemih, kar seveda je, ko govorimo o največji mogoči moči trifaznega sistema.
Aleš
Takšno enoplono shemo lahko dobiš samo pri distribucijskem operaterju, ki ima v lasti to omrežje. Karte so zeeeeeellllllooooooo obsežne.defy napisal/-a:Pa me zanima, je takšna karta 20 kV daljnovodov dostopna kje na internetu? Sem že velikokrat iskal, pa ne najdem nič...
Nevem kako je na papirjih, na terenu pa se v fizičnem smislu tudi nič ne premika, pri tem pa si verjetno tudi nihče več ne beli glave, kajti kot je bilo že povedano, vlaki z elektro vleko na tem odseku proge redno vozijo brez nedokončanega daljnovoda.gorican napisal/-a:Kaj je sedaj s tem daljnovodom Murska Sobota–Mačkovci
Se na papirjih ali na terenu kaj (spet) premika ?
Če je med Mursko Soboto in Hodošem samo en tovorni vlak ne sme biti problema, razen precej nizke napetosti v bližini Hodoša. V nasprostno smer pa je itak padec...jurij napisal/-a:Nevem kako je na papirjih, na terenu pa se v fizičnem smislu tudi nič ne premika, pri tem pa si verjetno tudi nihče več ne beli glave, kajti kot je bilo že povedano, vlaki z elektro vleko na tem odseku proge redno vozijo brez nedokončanega daljnovoda.gorican napisal/-a:Kaj je sedaj s tem daljnovodom Murska Sobota–Mačkovci
Se na papirjih ali na terenu kaj (spet) premika ?
To nebo ravno držalo. Proga se vzpenja v obe smeri in sicer je najvišja točka nekje na sredini predora Stanjevci.EG 3100 napisal/-a: Če je med Mursko Soboto in Hodošem samo en tovorni vlak ne sme biti problema, razen precej nizke napetosti v bližini Hodoša. V nasprostno smer pa je itak padec...
Točno tako je, najvišja točka je v predoru Stanjevci, in sicer pri tem znaku od koder poteka padec proge v obe smeri.petindvajsetka napisal/-a:To nebo ravno držalo. Proga se vzpenja v obe smeri in sicer je najvišja točka nekje na sredini predora Stanjevci.EG 3100 napisal/-a: Če je med Mursko Soboto in Hodošem samo en tovorni vlak ne sme biti problema, razen precej nizke napetosti v bližini Hodoša. V nasprostno smer pa je itak padec...
