Konec parne vleke na Slovenskem
Re: Konec parne vleke na Slovenskem
Za intermezzo slika JŽ 33-029 iz leta 1973, ko je bila odstavljena v Ljubljani, avtor Veno Lang:
Pobrano iz te strani
Pobrano iz te strani
Goran
Re: Konec parne vleke na Slovenskem
Zdravo!
Nekaj o zadnjih dnevih lokomotive JŽ 157-001.
Prišla je v Maribor iz Prelog in tukaj bila opažena na tkzv. "trikotnem" premiku. Prav zadnje dni (ali morda tedne?) pa sem opazil, da je hendikepirana, a je kljub temu še vedno opravljala svoje delo: odstranili so ji bili oba vezna droga med kolesi 1. in 2. osi! Tako so ji spremenili tip iz Dt-h2 v 1Ct-h2 !!! Fotke seveda nimam, lahko pa mi verjamete na besedo!
Še prepis podatkov iz C. j. Halliwella (pri Pospihalu te JŽ serije nisem našel) :
WrN 5814/27, BBÖ 478.43 ->(1938) DRB 92 2543 ->(1945) JDŽ 164-001 -> (1947) JDŽ (in kasneje JŽ) 157-001
Lep pozdrav - Peter
Nekaj o zadnjih dnevih lokomotive JŽ 157-001.
Prišla je v Maribor iz Prelog in tukaj bila opažena na tkzv. "trikotnem" premiku. Prav zadnje dni (ali morda tedne?) pa sem opazil, da je hendikepirana, a je kljub temu še vedno opravljala svoje delo: odstranili so ji bili oba vezna droga med kolesi 1. in 2. osi! Tako so ji spremenili tip iz Dt-h2 v 1Ct-h2 !!! Fotke seveda nimam, lahko pa mi verjamete na besedo!
Še prepis podatkov iz C. j. Halliwella (pri Pospihalu te JŽ serije nisem našel) :
WrN 5814/27, BBÖ 478.43 ->(1938) DRB 92 2543 ->(1945) JDŽ 164-001 -> (1947) JDŽ (in kasneje JŽ) 157-001
Lep pozdrav - Peter
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Konec parne vleke na Slovenskem
Peter, pozdravljen,
Pospichal jo ima zavedeno pri BBÖ 478: http://www.pospichal.net/lokstatistik/10787-bb478.htm
WrN 5814/27 478.43 92 2343 92 2543 ´45> JDŽ ´46> 164-001, ´47> 157-001 a 1979 (odstavljena, dodal ŽC)
Halliwell: WrN 5814/27, BBÖ 478.43 ->(1938) DRB 92 2543 ->(1945) JDŽ 164-001 -> (1947) JDŽ (in kasneje JŽ) 157-001
Podatki se ujemajo!
Je pa T. Brate v knjigi: Zadnje parne lokomotive na Slovenskem/The last Steam Locomotives of Slovenia,Ljubljana 2006 pripisal lokomotivi JŽ 157-001 konec v Prelogah:
"Najprej je premikala na Jesenicah, svoj vek pa je v začetku sedemdesetih let končala v Velenju na premiku na postaji v Prelogah."
V angleškem prevodu je T. Brate bolj precizen:
" She was used for shunting service, first at Jesenice, and later in Velenje at the Preloge station where she was retired in 1979."
Vedno se izve kaj novega. Pospichal je prevzel podatek o prenehanju delovanja lokomotive JŽ 157-001 po podatku v knjigi Zadnje parne lokomotive na Slovenskem/The last Steam Locomotives of Slovenia,Ljubljana 2006.
Kartica:
Dne 1.8.1974 je bila JŽ 157-001 še aktivna:
Za leto 1975 je bilo delno še predvideno delo za JŽ 157-001 kot rezervna vskočna premikalka, potem pa
Kako dolgo pa se je še uporabljala tako, za prvo silo, pohabljena, pa bi pomagal samo kakšen zapis na kakšni fotografiji ali časopisu ali pa privatnih zapisih.
Moram pogledati za kakšno fotko lokomotive pred dokončno penzijo
pozdrav
Darko
Pospichal jo ima zavedeno pri BBÖ 478: http://www.pospichal.net/lokstatistik/10787-bb478.htm
WrN 5814/27 478.43 92 2343 92 2543 ´45> JDŽ ´46> 164-001, ´47> 157-001 a 1979 (odstavljena, dodal ŽC)
Halliwell: WrN 5814/27, BBÖ 478.43 ->(1938) DRB 92 2543 ->(1945) JDŽ 164-001 -> (1947) JDŽ (in kasneje JŽ) 157-001
Podatki se ujemajo!
Je pa T. Brate v knjigi: Zadnje parne lokomotive na Slovenskem/The last Steam Locomotives of Slovenia,Ljubljana 2006 pripisal lokomotivi JŽ 157-001 konec v Prelogah:
"Najprej je premikala na Jesenicah, svoj vek pa je v začetku sedemdesetih let končala v Velenju na premiku na postaji v Prelogah."
V angleškem prevodu je T. Brate bolj precizen:
" She was used for shunting service, first at Jesenice, and later in Velenje at the Preloge station where she was retired in 1979."
Vedno se izve kaj novega. Pospichal je prevzel podatek o prenehanju delovanja lokomotive JŽ 157-001 po podatku v knjigi Zadnje parne lokomotive na Slovenskem/The last Steam Locomotives of Slovenia,Ljubljana 2006.
Kartica:
Dne 1.8.1974 je bila JŽ 157-001 še aktivna:
Za leto 1975 je bilo delno še predvideno delo za JŽ 157-001 kot rezervna vskočna premikalka, potem pa
Kako dolgo pa se je še uporabljala tako, za prvo silo, pohabljena, pa bi pomagal samo kakšen zapis na kakšni fotografiji ali časopisu ali pa privatnih zapisih.
Moram pogledati za kakšno fotko lokomotive pred dokončno penzijo
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Konec parne vleke na Slovenskem
Darko, zdravo!
Hvala za dopolnilne podatke! Da bi pa jo, potem ko je pri Pospihalu v jugoslovanski tabeli nisem našel, šel iskat v izvorno avstrijsko tabelo, se mi pa ni posvetilo.
Lokomotiva je bila uspešna premikalka, konstrukcijsko naslonjena na tudi uspešno BBÖ 378 (1D1t-h2 ->DRB 93.13-14 -> pri nas JDŽ/JŽ 53), grajeno v 4 avstrijskih tovarnah lokomotiv v letih 1927-31. Obe vrsti z Lenzovim ventilskim krmilom.
Lep pozdrav - Peter
Hvala za dopolnilne podatke! Da bi pa jo, potem ko je pri Pospihalu v jugoslovanski tabeli nisem našel, šel iskat v izvorno avstrijsko tabelo, se mi pa ni posvetilo.
Lokomotiva je bila uspešna premikalka, konstrukcijsko naslonjena na tudi uspešno BBÖ 378 (1D1t-h2 ->DRB 93.13-14 -> pri nas JDŽ/JŽ 53), grajeno v 4 avstrijskih tovarnah lokomotiv v letih 1927-31. Obe vrsti z Lenzovim ventilskim krmilom.
Lep pozdrav - Peter
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Konec parne vleke na Slovenskem
O:1980
Pozdravljeni,
da ne bomo govorili na pamet, si poglejmo zapis za poslovno leto 1984:
V knjižici Stane Kumar, akademski slikar: Slovenske muzejske lokomotive, Ljubljana 1984 še ni zapisa, da stoji kot muzejski eksponat v Novi Gorici.
pozdrav
Darko
Pozdravljeni,
da ne bomo govorili na pamet, si poglejmo zapis za poslovno leto 1984:
V knjižici Stane Kumar, akademski slikar: Slovenske muzejske lokomotive, Ljubljana 1984 še ni zapisa, da stoji kot muzejski eksponat v Novi Gorici.
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Konec parne vleke na Slovenskem
V Novi Gorici pri kurilnici so stale kot eksponat lokomotive.jž 17-006, 25-006, 118-005 in končno 33-110
PORED M-VOĐE I LOŽAČA NA LOK.
MOGU PUTOVATI NAJVIŠE 2 LICA
MOGU PUTOVATI NAJVIŠE 2 LICA
Re: Konec parne vleke na Slovenskem
Po ustnih podatkih je lok 33-110 po tisti "uradni" zadnji vožnji iz Ljubljane v Postojno pripeljala še tovorni vlak do Nove Gorice, kjer je nato ostala deponirana in kasneje postavljena v "štuc" ob kurilnici kot eksponat. 25-026 pa je bila ves čas, do odhoda na revizijo v Šiško koncem leta 1998, garirana v kurilniški rotundi.
Tako počasi se prebujamo ...
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Konec parne vleke na Slovenskem
Čišo, pozdravljen,
hvala za podatke.
Za nagrado ena fotka iz časa 1970 do 1980 iz novogoriške kurilniške rotunde...
Takole pa je v teh letih izgledalo v NG po tirih naokoli...
vse fotografije foto: S. Kumar, Železniški muzej Ljubljana
Tema je
Sem mislil, da se bo tema sama od sebe nadaljevala, da bo polno fotografij, da bomo s pomočjo fotografij kaj pogruntali.
Kakorkoli, v dobrih 14 dneh je bilo 4000 ogledov (vključno z Boti), kar kaže, da je tema zanimiva.
Jaz sem trenutno v drugi svetovni vojni, in vidim, da se da s pomočjo fotografij marsikaj doreči, tudi boleče teme naše bližnje preteklosti. Seveda pa poteka diskusija in zbiranje fotografij na tujih forumih, na domačih to ne gre zaradi raznoraznih vzrokov. V bistvu sem na vsak način hotel dokazati število padlih pripadnikov oboroženih sil sovražnika v WW2 in civilne uprave sovražnika na Gorenjskem.Trenutno smo v fazi prve predstavitve raziskave, razstava v Kranju je še na ogled, knjiga je v prodaji za simboličnih 10€, ker so se našli sponzorji. Za tiste, ki boste zamudili razstavo, si jo boste lahko ogledali v Nemčiji
Tudi iz časa prve svetovne vojne se da marsikaj pogruntati. Raziskavo atentata na FF+SH "peljem" na forumu zeljeznice.net in potem zaključke prenašam na vlaki.info.
Zaključek: s fotografijami se da marsikaj dokazati. Seveda pa moraš imeti zadaj neko arhivsko gradivo, da jih lahko potrdiš.
pozdrav
Darko
hvala za podatke.
Za nagrado ena fotka iz časa 1970 do 1980 iz novogoriške kurilniške rotunde...
Takole pa je v teh letih izgledalo v NG po tirih naokoli...
vse fotografije foto: S. Kumar, Železniški muzej Ljubljana
Tema je
Sem mislil, da se bo tema sama od sebe nadaljevala, da bo polno fotografij, da bomo s pomočjo fotografij kaj pogruntali.
Kakorkoli, v dobrih 14 dneh je bilo 4000 ogledov (vključno z Boti), kar kaže, da je tema zanimiva.
Jaz sem trenutno v drugi svetovni vojni, in vidim, da se da s pomočjo fotografij marsikaj doreči, tudi boleče teme naše bližnje preteklosti. Seveda pa poteka diskusija in zbiranje fotografij na tujih forumih, na domačih to ne gre zaradi raznoraznih vzrokov. V bistvu sem na vsak način hotel dokazati število padlih pripadnikov oboroženih sil sovražnika v WW2 in civilne uprave sovražnika na Gorenjskem.Trenutno smo v fazi prve predstavitve raziskave, razstava v Kranju je še na ogled, knjiga je v prodaji za simboličnih 10€, ker so se našli sponzorji. Za tiste, ki boste zamudili razstavo, si jo boste lahko ogledali v Nemčiji
Tudi iz časa prve svetovne vojne se da marsikaj pogruntati. Raziskavo atentata na FF+SH "peljem" na forumu zeljeznice.net in potem zaključke prenašam na vlaki.info.
Zaključek: s fotografijami se da marsikaj dokazati. Seveda pa moraš imeti zadaj neko arhivsko gradivo, da jih lahko potrdiš.
pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 14.01.2017, 13:52, skupaj popravljeno 3 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Konec parne vleke na Slovenskem
Pozdravljeni,
ker nam je Čišo navrgel 25-tko, pa naj bo eno vprašanje:
Kje je fotografirana tale 25-tka
Seveda imajo veliko prednost pri ugotavljanju lokacije znani poročevalci iz osrednjih dogodkov, ki se dogajajo na slovenskih železnicah v zadnjem času
Ja, fotografija je iz leta 1929. Sem jo pustil, ker je eden od pomoči.
Sicer bi moralo vprašanje romati v eno drugo rubriko, pa ga pustimo tukaj, da se tema prebudi...
pozdrav
Darko
ker nam je Čišo navrgel 25-tko, pa naj bo eno vprašanje:
Kje je fotografirana tale 25-tka
Seveda imajo veliko prednost pri ugotavljanju lokacije znani poročevalci iz osrednjih dogodkov, ki se dogajajo na slovenskih železnicah v zadnjem času
Ja, fotografija je iz leta 1929. Sem jo pustil, ker je eden od pomoči.
Sicer bi moralo vprašanje romati v eno drugo rubriko, pa ga pustimo tukaj, da se tema prebudi...
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Konec parne vleke na Slovenskem
Enaka slika nadvoza Medno je tudi tukaj. Tista 1929 pa ne vem, če je res letnica, ker je glede na tam napisano 7 let prezgodnja.
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Konec parne vleke na Slovenskem
Bravo
Ja, ta letnica zgoraj na fotki je napačna. Ajznponar se je potrudil in izbrskal pravilno letnico 1936.
Kaj čmo, vsakdo se lahko zmoti ali kaj ne ve čisto točno
Smo pa se vaj dokopali do boljše resolucije fotografije.
pozdrav
Darko
Ja, ta letnica zgoraj na fotki je napačna. Ajznponar se je potrudil in izbrskal pravilno letnico 1936.
Kaj čmo, vsakdo se lahko zmoti ali kaj ne ve čisto točno
Smo pa se vaj dokopali do boljše resolucije fotografije.
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Konec parne vleke na Slovenskem
Darko,
pri zgodovinskih posnetkih je problem v samem materialu, torej fotografijah in ostalih dejstvih. Strojevodij in ostalega osebja, ki so doživele konec parne vleke na tem forumu praktično ni, v realnem svetu pa je tudi vprašanje koliko jih je še ostalo. Fotografij iz časa Jugoslavije (FNRJ in SFRJ) je malo, saj je železnica veljala za strateško infrastrukturo in vsaj g. Brate bi Ti znal povedati, koliko težav je bilo s slikanjem na železnici. V sedanjih časih so še vedno težave južno od Kolpe, pa tudi pri nas najdeš še kakega uslužbenca na železnici, ki dela težave pri slikanju.
pri zgodovinskih posnetkih je problem v samem materialu, torej fotografijah in ostalih dejstvih. Strojevodij in ostalega osebja, ki so doživele konec parne vleke na tem forumu praktično ni, v realnem svetu pa je tudi vprašanje koliko jih je še ostalo. Fotografij iz časa Jugoslavije (FNRJ in SFRJ) je malo, saj je železnica veljala za strateško infrastrukturo in vsaj g. Brate bi Ti znal povedati, koliko težav je bilo s slikanjem na železnici. V sedanjih časih so še vedno težave južno od Kolpe, pa tudi pri nas najdeš še kakega uslužbenca na železnici, ki dela težave pri slikanju.
Goran
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Konec parne vleke na Slovenskem
Gorchi, pozdravljen,
ja, si me postavil na trdna tla. Sem se takoj spomnil, kakšno vedenje smo imeli o zaključku parne vleke na slovenskem pred devetimi leti
Ja, čas pa res hitro leti...
Torej tema: Čast je biti strojevodja parne lokomotive
http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.p ... lokomotive
pozdrav
Darko
ja, si me postavil na trdna tla. Sem se takoj spomnil, kakšno vedenje smo imeli o zaključku parne vleke na slovenskem pred devetimi leti
Ja, čas pa res hitro leti...
Torej tema: Čast je biti strojevodja parne lokomotive
http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.p ... lokomotive
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Konec parne vleke na Slovenskem
25-026 je bila deponirana v hali ppvs.Čišo napisal/-a:Po ustnih podatkih je lok 33-110 po tisti "uradni" zadnji vožnji iz Ljubljane v Postojno pripeljala še tovorni vlak do Nove Gorice, kjer je nato ostala deponirana in kasneje postavljena v "štuc" ob kurilnici kot eksponat. 25-026 pa je bila ves čas, do odhoda na revizijo v Šiško koncem leta 1998, garirana v kurilniški rotundi.
PORED M-VOĐE I LOŽAČA NA LOK.
MOGU PUTOVATI NAJVIŠE 2 LICA
MOGU PUTOVATI NAJVIŠE 2 LICA