Ozkotirna železnica - premogovnik Senovo

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Odgovori
Uporabniški avatar
Planet 1830
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 972
Pridružen: 08.10.2007, 21:25

Ozkotirna železnica - premogovnik Senovo

Odgovor Napisal/-a Planet 1830 »

V letu 2017 bo minilo četrt stoletja, to je 25 let, od ustavitve prometa na progi separacija premoga na Senovem - Brestanica.
Ker se je železnica premogovnika Senovo dokončno umaknila v preteklost, morebitna razprava na to temo sodi v podforum Železnica skozi čas.

To temo sem odprl v želji, da bi na tem mestu paberkovali o železnici premogovnika Senovo.
(Iz slovarja slovenskega knjižnega jezika : paberkováti ... prihajati do česa s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem ...)

Tudi na temu forumu smo že razpravljali o tej temi. Tukaj http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=17&t=5818 in morebiti še kje. Morda pa se bo razpravi s svojim sistematičnim pristopom priključil tudi železocestnik.

Za uvod naj bo odlomek iz pisma, ki sem ga pred trinajstimi leti poslal nekdanji ravnateljici osnovne šole na Senovem:

... Najverjetneje nam je skupna misel, da bi si ozkotirna železnica premogovnika Senovo zaslužila, da bi bila ohranjena. Žal se je obrnilo drugače.

Zadnje poldrugo desetletje je bilo nedvomno čas velikih in korenitih sprememb ter spoznanj. Bilo je tudi čas presenečenj; nekoč je veljalo, da je premog bogastvo. V tem času smo spoznali, da je le še breme. Nekoč je veljalo, da železnica, pa čeprav le majhna ozkotirna, namenjena prevozu premoga, povezuje. V tem času smo spoznali, da so prizadevanja za ohranitev te železnice vzpodbudila ostra ločevanja in nasprotovanja. Tako med tistimi, ki smo bili za ohranitev in med tistimi, ki so bili proti ohranitvi. Med domačini in "tistimi iz Ljubljane". In med samimi domačini.

Likvidacija premogovniške železnice me je potrla. Desetletje je bilo potrebno, da sem se ponovno ozrl in obiskal Reštanj, Senovo in Brestanico. Tokrat brez načrtov, le z grenkim spominom.

Pred zadnjim obiskom sem dokončal film o železnici premogovnika Senovo. Natančneje, zaradi omejenega časa in omejenega filmskega gradiva, le o delu železnice med Ravnami in separacijo premoga na Senovem. Pri oblikovanju filma me je večkrat vleklo v kritično smer. Kljub vsemu sem se kritiki odrekel. Poizkusil sem narediti film, ki naj bi bil predvsem lep, pa čeprav malce otožen spomin...
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ozkotirna železnica - premogovnik Senovo

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Planet 1830, pozdravljen,

me veseli, da ti je uspelo pripraviti film o železnici premogovnika Senovo, tudi če ni celotna trasa.

To, da se odrečeš kritiki pri takšnem projektu kaže na veličino tistega, ki se tako odloči, kljub razmeram, ki niso ustvarjalne.

Zanimivo pa je, kako prihaja pri takšnih projektih do ločevanj tudi med domačini, zaradi raznoraznih vzrokov, ki jih sploh ne poznamo.
Imel sem možnost videti zapuščeno ozkotirno progo do Dubrovnika, ki bi lahko danes prinašla solidne denarce in poskrbela za program za turiste in domačine. Sedaj se nekaj dela na tem, da naj bi bilo urejenih nekaj odsekov za kolesarje. To je tako kot nič. Seveda imajo na trasi sedaj zgrajene nove hiše itd.

Je pa film izredno močan medij. Čisto nekaj drugega kot samo fotografija.

Meni je uspelo najti po 30 letih film (8mm) o gradnji papirnega stroja z energetiko v Goričanah v avstrijskem Gradcu. Proizvajalec novega papirnega stroja se je takrat odločil, da bo posnel graditev objektov, gradnjo stroja, postavitev stroja, poskusno obratovanje in svečano otvoritev stroja. Kako to, da vodstvo papirnice takrat temu ni pripisovalo kakšne pomembnosti, me ne spraševati. Nihče v papirnici 30 let (z besedo: trideset) ni vedel, da ta film obstaja.

Minila so leta in proizvajalec stroja Strojna tovarna Andritz iz Gradca se je odločila, da počisti arhiv in tako je tudi film o goričanskem papirnem stroju prišel na spisek za odpad. Najprej so ga iz "bunkerja" prinesli na hodnik, nadaljevanje poti je bil kontejner pred zgradbo.
Zanimiva so pota...
Mimo je prišel projektant papirnega stroja v Goričanah, pogledal po filmih in med njimi zagledal Goričane. Bil je nekako navezan na tisti triletni čas "rojevanja papirnega stroja od načrta na mizi do izdelave, postavitve in zagona in nisi mogel pomagati, da ga je rešil uničenja in ga je vzel domov. Si je pač rekel, ko bom v penziji, si bom pač doma kdaj pa kdaj pogledal sadove svojega dela.
Tehnika je naredila svoje, projektorji za 8 mm film so se pokvarili in izginili s prizorišča in film je obtičal na polici.

Slučajno pa sem se zapletel v pogovor na enem od posvetovanj v Gradcu s tem projektantom papirnega stroja. Čez čas me je vprašal, kako izgleda film o gradnji papirnega stroja v Goričanah. Začudeno sem ga pogledal ali je morda zamenjal goričansko papirnico s katero drugo. Zagotovil mi je da ne, povedal je, da ima film doma, nima pa več projektorja. Obljubil je, da bo dal film digitalizirati in mi ga bo dal potem na razpolago.
Naslednje leto smo se zopet srečali na posvetovanju v Gradcu, opravičil se je, da še ni našel pravega časa za digitalizacijo in obljubil, da mi bo poslal film, ki bi ga potem jaz dal digitalizirati in njemu dal na razpolago digitalno verzijo. Seveda sem bil takoj za to "sodelovanje".

In res se je v Goričane čez mesec ali dva pripeljal njegov kolega, tudi moj znanec in spraševal zame, da ima zame en zavitek.

In res, prispel je željeni film, takoj sem pogledal začetek filma, ja, je pravi...

Smo pa film rešili zadnji trenutek. Začele so se spremembe na delu filma, tako da je bilo nujno film shraniti na primernem mestu. To pa je le Arhiv Slovenije. Film smo digitalizirali, naslednje leto sem ga odnesel na posvetovanje v Gradec. Film pa mi je projektant podaril in jaz sem ga dal v hranjenje v Arhiv Slovenije.
Seveda smo ga takoj predvajali vodstvu tovarne in na srečanju upokojencev tovarne.

V lanskem letu se je vodstvo tovarne odločilo, da pripravi svečano proslavo ob 40-letnici papirnega stroja v Goričanah, napisal sem knjigo o zgodovini papirnice in gradnji papirnega stroja, najbolj "udarni" pa je bil za domače in tuje goste ravno ta film iz zgornje zgodbe.

Kaj sem hotel reči?
Samo to, da nismo nikoli prišli do tega, da bi se izdala v tovarni knjiga o zgodovini papirnice. Zmerom nas je nekaj ločevalo, zmerom so bila neka nasprotovanja. Zanimivo pa je to, da je ravno ta film presegel ločevanje in smo z njim prišli do dogodka praznovanja zgodovine papirnice na evropskem nivoju.
Seveda je knjiga natiskana na goričanskem papirju, ki pa je tudi na evropskem, če ne svetovnem nivoju :wink: :lol:

Da ne izpade samo golo pisanje, si lahko pogledate film na spletni strani papirnice Goričane. Originalni fil je nem in dolg ene pol ure, skrajšali smo ga za tiste, ki niso ravno papirničarji, na ene 8 minut...

http://www.goricane.si/sl/aktualno/arhi ... -19731976/



Glede železnice premogovnika Senovo pa moram priznati, da je ne poznam skoraj nič.

V tem času sem si preskrbel vsaj knjižico: Željko Halambek, Anton Seher, Anton Petrovič: Tehnična dediščina : Železnica premogovnika Senovo, 2006.
Kolikor se spomnim, mi jo je podaril Željko Halambek. Je minilo že kar nekaj let, tako da lahko kaj tudi nimam tako dobro v spominu :old :lol:
Da bi se kaj več ukvarjal s to železnico nikoli ni bilo časa, pozneje pa me je "odneslo" v prvo in potem drugo svetovno vojno.
Kolikor toliko se še ukvarjam z "Južno železnico" in ljubljanskim tramvajem, ostalo samo še v detajlih.


Kako naprej so se spraševali tudi pisci knjižice. Marsikaj od zastavljenega je bilo že narejeno...

Slika


Planet 1830, upam da bomo kmalu lahko videli tvoj film o železnici premogovnika Senovo =D> =D>

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
Planet 1830
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 972
Pridružen: 08.10.2007, 21:25

Re: Ozkotirna železnica - premogovnik Senovo

Odgovor Napisal/-a Planet 1830 »

Železocestnik, pozdravljen,

naj se Ti najprej zahvalim za kompliment. Priznam, da mi ni žal, da sem se odrekel kritiki pri ustvarjanju filma o premogovniški železnici. Bi pa bilo prav, da se spregovori o okoliščinah, ki so spremljale in oteževale prizadevanja za ohranitev proge. Dovolj časa je minilo, da lahko kolikor toliko objektivno analiziramo takratna dogajanja in iz njih potegnemo koristna spoznanja.

Glede objave omenjenega filma pa to: S filmom sem želel vzbuditi nekoliko otožna čustva čustva z namenom, da bi vzbudil razmislek o pomenu oziroma veličini tega, kar je bilo po nepotrebnem zavrženo. Za to pa je bila nadvse pomembna glasbena ilustracija. Velja, da je vsaj polovica filmskega izraza prav zvok. Tukaj pa trčimo na avtorske pravice. Ker je prav glasba ključna za doživetje tega filma, brez nje pa film ostaja le torzo, tega filma v celoti ne morem javno objaviti. Ga pa je mogoče videti zasebno.

pozdrav
Primož
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ozkotirna železnica - premogovnik Senovo

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Primož, pozdravljen,

veseli me, da si film "pripeljal" do konca. To z avtorskimi pravicami se verjetno tudi da rešiti na kakšen način. Med ljubitelji železnic so verjetno tudi kakšni, ki imajo ideje, kako rešiti te zadeve. Poleg tega se pokaže, da imajo včasih vzvode, da se da vse rešiti. Včasih v dobro, včasih v slabo...

Glede ohranitve proge pa ne morem nič reči, kakšne so bile razmere takrat, ker jih ne poznam. Mislim pa, da je bilo bolj pomembno, koga si imel ti na svoji strani in koga ste imeli na nasprotni strani in koliko je sploh veljala moč argumenta, Verjetno je veljal argument moči :roll:

Tudi meni se je mnogokrat zgodilo ravno to. Nekako se moraš prilagoditi in potem počasi med vrsticami reševati zadevo. Če je pa vse zavoženo in ni več rešitve, bi pa bilo pametno vsaj po določenem času priti do nepristranskih zaključkov zato, da se iz vse zadeve nekaj naučimo in v prihodnosti ne bomo delali več takih ali podobnih napak.

Je pa hudič, kdaj je tisti čas, ko lahko neobremenjeno diskutiramo o zadevah iz preteklosti.
Jaz imam sedaj eno izkušnjo iz druge svetovne vojne.
Francozi so po petdesetih letih po končani vojni rekli, sedaj je čas, da se pove, razčisti vse, kaj smo narobe delali. Nekako jim je to uspelo.

Pri nas pa to nikakor ne gre. Vsak je na svojih barikadah, zanimivo je to, da se postavlja na barikade tudi mlada generacija, povojna, ki ni imela z vojno nič.
Samo en majhen primer: na forumu slotech (tehnični forum) so si skočili v lase zaradi števila padlih Nemcev v Sloveniji. Eni so rekli, da jih je padlo ene 500, drugi ene 6000. Oboji niso imeli nobenih argumentov, samo neka posploševanja. Zanimivo, kako malo je potrebno, da razdeliš ljudi (pozor: tehnike, ki naj bi imeli eno logiko) in da se gredo novo vojno. In to vse zato, ker slovenski zgodovinarji niso znali (beri: hoteli) rešiti te popolnoma enostavne naloge. Obstajajo mrliške knjige, ki so jih vodili Nemci (in ne RK cerkev). Sedaj, četrt stoletja po WW2 so znali ugotoviti število žrtev WW2 "slovenskih" državljanov.Kako malo je bilo potrebno, ko so že brskali po mrliških knjigah, da bi izpisali še pripadnike okupatorjevih oboroženih sil in okupacijske civilne uprave.
Čeprav sem rekel, da se nikoli ne bom ukvarjal z drugo svetovno vojno, sem sam naredil raziskavo, koliko teh je pokopanih na vojaškem pokopališču v Kranju, kjer so jih okupatorji pokopavali iz celotne Gorenjske. Nesporno (in neovrgljivo) sem dokazal (s pravnoveljavnimi dokumenti) da jih je bilo v Kranju pokopanih vsaj 1240. Torej bi lahko diskusijo recimo na forumu slotech ali katerem koli drugem začeli popolnoma na novo, z argumenti in nič več z argumentom moči, ki smo ga poznali iz bivših držav, ki so bile na območju Slovenije. Lahko bi naredili preskok v boljšo družbo, ne pa da se prepiramo...

Na žalost je tema na forumu slotech zaklenjena, da bi jo odklenili ni volje...
Poskusil sem začeti z novo temo, omejeno z Gorenjsko, ker imam argumente, za druge predele Slovenije pač ne, pa so temo v preko noči zaprli (zanimivo, kako delovne moderatorje imajo, v roku 6 ur je bila tema zaklenjena). Sicer sem se pritožil, vendar so mi dali en splošen odgovor, da pač niso forumaši zreli za takšne diskusije...
Zanimivo, slovenska tehnična inteligenca je nezrela...
Ta primer je sicer OT, vendar je to moja zadnja izkušnja in mi je blizu. Veliko starih slabih sem že dal v štuc...ali pa pozbil :old

Ta primer sem napisal, ker se mi zdi, da smo verjetno Slovenci v tem trenutku zaradi raznoraznih vzrokov nesposobni za nepristranske diskusije. Verjetno je vse to pogojeno s turbulentnim časom prehodov iz kapitalizma v komunizem/socializem in nazaj v kapitalizem. V tako kratkem času se je zgodilo marsikaj, nazadnje pa smo padli v najslabšo obliko kapitalizma. Tako da se ne moremo primerjati s Francozi, tako kot sem napisal zgoraj...

In kaj se je zgodilo z mlado generacijo? V večini je nezadovoljna, išče si poti v tujino. Hudič je, da si v tujini vedno tujec. In da se verjetno nikoli ne vrneš več.
Morali bi ustvariti pošteno okolje za delo in primerno družbeno življenje. Ta naloga, ki nas čaka, ne bo enostavna.
Zapravili smo še tiste prednosti, ki smo jih imeli pred državami "za zaveso"...



Primož, kljub vsemu mislim da je prav, da se napiše, kaj vse je bilo narobe, da se ni ohranila premogovniška železnica v Senovem. Da ne bomo drugič ponavljali istih napak.


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
Planet 1830
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 972
Pridružen: 08.10.2007, 21:25

Re: Ozkotirna železnica - premogovnik Senovo

Odgovor Napisal/-a Planet 1830 »

Sem pa aktivnosti za ohranitev proge združil tudi z "igranjem z vlakci": :igraca
Ideja/iniciativa, da ta lokomotiva pride na Senovo je bila moja.

Povezava na video

Uporabniški avatar
Planet 1830
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 972
Pridružen: 08.10.2007, 21:25

Re: Ozkotirna železnica - premogovnik Senovo

Odgovor Napisal/-a Planet 1830 »

In medias res

Edini smisel ohranitve proge kakršna je bila ozkotirna železnica premogovnika Senovo je v tem, da se ohrani v celotni, ali pa vsaj v smiselno omejeni dolžini tako, da je na progi mogoče vzpostaviti promet. Takoj ali pa kdaj pozneje. Vse drugačne oblike so komaj še smiselne. Ohranjanje le posameznih elementov kot so vozila in druga oprema je le bolj ali manj slaba tolažba. Spreminjanje proge v kolesarske steze pa z ohranjanjem tehniške dediščine nima nič skupnega in ne pomeni nič drugega kot uničenje. Takšnega mnenja sem bil takrat.

Odpravil sem se na pot prizadevanj za ohranitev proge. Bila je polna novih spoznanj, bila je pot v neznano. Danes vem, da se ni mogla končati drugače kot se je, to je s popolnim neuspehom. Še vedno pa mi je v notranje zadovoljstvo, da sem vsaj poizkusil nekaj storiti za ohranitev te proge.

Za začetek sem moral postati nekdo. Za komuniciranje, tako osebno kakor tudi v pismeni obliki, sta samo ime in priimek premalo. Za imenom mora biti še nekaj. Koristno je, da za imenom stoji neko vsaj navidezno in vsaj malce skrivnostno ozadje. Tako sem se oklical za predsednika iniciativnega odbora za ohranitev in refunkcionalizacijo proge Senovo Brestanica. Kasnejši dogodki so pokazali, da so me v tej vlogi jemali precej resno. Kot takšen sem si odprl mnoga vrata kompetentnih ljudi in ustanov. Danes lahko malo v šali in malo zares dodam, da me nikjer niso vrgli ven, največkrat so me tudi postregli s kavo. Večkrat sem opazil, da so bili v dvomih kdo so, kakor bi rekli dandanes, strici iz ozadja.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ozkotirna železnica - premogovnik Senovo

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Primož, dobro si se znašel =D> =D>

Dobro, da si to izkušnjo podelil z nami.

Je pa to polnoma res, en človek ne more narediti nič, razen če ni na "položaju". Če pa je na "položaju" lahko dela vse variante od pametnih pa do neumnih.

Sem malo zasledoval, kako so se začeli združevati za ponovno obratovanje železnice iz Dubrovnika. Izdelali so celo študijo izvedljivosti* (feasibility study), pa ni nazadnje nič pomagalo. Progo so obnovili v kolesarsko stezo...

Popolnoma drugače pa je bilo na Šarganu. Tam je bil tisti, ki je močno podpiral obnovitev proge na "položaju". In naredil pametno stvar.
Seveda mora biti tak človek tudi pameten, strokoven in izkušen. Verjetno je takih na "položajih" bolj malo.

Zato je verjetno tudi propadla tvoja akcija za ohranitev proge. Med "odločevalci" ni bilo dovolj pametnih...

* študija izvedljivosti: zanimivo, da niti eden ekonomist ali pa tehnik ne zna napisati na wikipediji tega gesla. Ali pa se mu ne ljubi. Vsaj prevedel bi ga kdo lahko, če nič drugega.

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
Planet 1830
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 972
Pridružen: 08.10.2007, 21:25

Re: Ozkotirna železnica - premogovnik Senovo

Odgovor Napisal/-a Planet 1830 »

Predpisi so nalagali, da je potrebno po končanem rudarjenju sanirati morebitno devastirano površino nad in ob rudniku. Ker je bilo že tedaj, v mislih imam leto 1992, predvideno postopno zaprtje premogovnika, so bila v ta namen predvidena tudi določena državna sredstva. V prvem planu so predvideli sanacijo devastiranega terena v obliki porušitve železnice. Prva naj bi bila na vrsti vozna mreža in njeni nosilni stebri. Za takšen ukrep je bilo kar nekaj resnih in upoštevanja vrednih argumentov. Jasno mi je bilo, da je to pomenilo konec elektrovleke na tej progi.
In kaj je bila možna alternativa? Jasno; dizel in para. In ta alternativa, vključno s paro, tudi iz današnjega vidika in spoznanj, ni bila tako nemogoča. Seveda sem prišel z idejo na plan. Ugotovili smo, da je v premogovniku Laško nekaj odvečnih jamskih dizel lokomotiv. In glej, DH 30 je prišla na Senovo. Ne sama od sebe, ampak je to realiziral g. Janko Mlakar iz premogovnika Senovo.


Slika
nik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 212
Pridružen: 15.04.2013, 22:50

Re: Ozkotirna železnica - premogovnik Senovo

Odgovor Napisal/-a nik »

železocestnik napisal/-a:Primož, pozdravljen,

veseli me, da si film "pripeljal" do konca. To z avtorskimi pravicami se verjetno tudi da rešiti na kakšen način. Med ljubitelji železnic so verjetno tudi kakšni, ki imajo ideje, kako rešiti te zadeve. Poleg tega se pokaže, da imajo včasih vzvode, da se da vse rešiti. Včasih v dobro, včasih v slabo...

Glede ohranitve proge pa ne morem nič reči, kakšne so bile razmere takrat, ker jih ne poznam. Mislim pa, da je bilo bolj pomembno, koga si imel ti na svoji strani in koga ste imeli na nasprotni strani in koliko je sploh veljala moč argumenta, Verjetno je veljal argument moči :roll:

Tudi meni se je mnogokrat zgodilo ravno to. Nekako se moraš prilagoditi in potem počasi med vrsticami reševati zadevo. Če je pa vse zavoženo in ni več rešitve, bi pa bilo pametno vsaj po določenem času priti do nepristranskih zaključkov zato, da se iz vse zadeve nekaj naučimo in v prihodnosti ne bomo delali več takih ali podobnih napak.

Je pa hudič, kdaj je tisti čas, ko lahko neobremenjeno diskutiramo o zadevah iz preteklosti.
Jaz imam sedaj eno izkušnjo iz druge svetovne vojne.
Francozi so po petdesetih letih po končani vojni rekli, sedaj je čas, da se pove, razčisti vse, kaj smo narobe delali. Nekako jim je to uspelo.

Pri nas pa to nikakor ne gre. Vsak je na svojih barikadah, zanimivo je to, da se postavlja na barikade tudi mlada generacija, povojna, ki ni imela z vojno nič.
Samo en majhen primer: na forumu slotech (tehnični forum) so si skočili v lase zaradi števila padlih Nemcev v Sloveniji. Eni so rekli, da jih je padlo ene 500, drugi ene 6000. Oboji niso imeli nobenih argumentov, samo neka posploševanja. Zanimivo, kako malo je potrebno, da razdeliš ljudi (pozor: tehnike, ki naj bi imeli eno logiko) in da se gredo novo vojno. In to vse zato, ker slovenski zgodovinarji niso znali (beri: hoteli) rešiti te popolnoma enostavne naloge. Obstajajo mrliške knjige, ki so jih vodili Nemci (in ne RK cerkev). Sedaj, četrt stoletja po WW2 so znali ugotoviti število žrtev WW2 "slovenskih" državljanov.Kako malo je bilo potrebno, ko so že brskali po mrliških knjigah, da bi izpisali še pripadnike okupatorjevih oboroženih sil in okupacijske civilne uprave.
Čeprav sem rekel, da se nikoli ne bom ukvarjal z drugo svetovno vojno, sem sam naredil raziskavo, koliko teh je pokopanih na vojaškem pokopališču v Kranju, kjer so jih okupatorji pokopavali iz celotne Gorenjske. Nesporno (in neovrgljivo) sem dokazal (s pravnoveljavnimi dokumenti) da jih je bilo v Kranju pokopanih vsaj 1240. Torej bi lahko diskusijo recimo na forumu slotech ali katerem koli drugem začeli popolnoma na novo, z argumenti in nič več z argumentom moči, ki smo ga poznali iz bivših držav, ki so bile na območju Slovenije. Lahko bi naredili preskok v boljšo družbo, ne pa da se prepiramo...

Na žalost je tema na forumu slotech zaklenjena, da bi jo odklenili ni volje...
Poskusil sem začeti z novo temo, omejeno z Gorenjsko, ker imam argumente, za druge predele Slovenije pač ne, pa so temo v preko noči zaprli (zanimivo, kako delovne moderatorje imajo, v roku 6 ur je bila tema zaklenjena). Sicer sem se pritožil, vendar so mi dali en splošen odgovor, da pač niso forumaši zreli za takšne diskusije...
Zanimivo, slovenska tehnična inteligenca je nezrela...
Ta primer je sicer OT, vendar je to moja zadnja izkušnja in mi je blizu. Veliko starih slabih sem že dal v štuc...ali pa pozbil :old

Ta primer sem napisal, ker se mi zdi, da smo verjetno Slovenci v tem trenutku zaradi raznoraznih vzrokov nesposobni za nepristranske diskusije. Verjetno je vse to pogojeno s turbulentnim časom prehodov iz kapitalizma v komunizem/socializem in nazaj v kapitalizem. V tako kratkem času se je zgodilo marsikaj, nazadnje pa smo padli v najslabšo obliko kapitalizma. Tako da se ne moremo primerjati s Francozi, tako kot sem napisal zgoraj...

In kaj se je zgodilo z mlado generacijo? V večini je nezadovoljna, išče si poti v tujino. Hudič je, da si v tujini vedno tujec. In da se verjetno nikoli ne vrneš več.
Morali bi ustvariti pošteno okolje za delo in primerno družbeno življenje. Ta naloga, ki nas čaka, ne bo enostavna.
Zapravili smo še tiste prednosti, ki smo jih imeli pred državami "za zaveso"...



Primož, kljub vsemu mislim da je prav, da se napiše, kaj vse je bilo narobe, da se ni ohranila premogovniška železnica v Senovem. Da ne bomo drugič ponavljali istih napak.


pozdrav
Darko
U Hrvatskoj je sve isto a vjerojatno i mrvicu gore. A to vrijedi i za cijelo područje bivše zajedničke države. Očigledno je na prelasku iz 80-ih u 90-e nešto krenulo u potpuno krivom smjeru a promjena toga nije na vidiku.
:(
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ozkotirna železnica - premogovnik Senovo

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Primož, pozdravljen,
Planet 1830 napisal/-a:
V prvem planu so predvideli sanacijo devastiranega terena v obliki porušitve železnice. Prva naj bi bila na vrsti vozna mreža in njeni nosilni stebri. Za takšen ukrep je bilo kar nekaj resnih in upoštevanja vrednih argumentov. Jasno mi je bilo, da je to pomenilo konec elektrovleke na tej progi.
In kaj je bila možna alternativa? Jasno; dizel in para. In ta alternativa, vključno s paro, tudi iz današnjega vidika in spoznanj, ni bila tako nemogoča. Seveda sem prišel z idejo na plan. Ugotovili smo, da je v premogovniku Laško nekaj odvečnih jamskih dizel lokomotiv. In glej, DH 30 je prišla na Senovo.
Že, že, alternativa. Vendar takoj nastopijo problemi.

Elektrovleka je ekološka in imaš na svoji strani ekologe ali vsaj mir.

Čim imaš staro dizel lokomotivo nastanejo problemi. Včasih pač niso delali teh strojev tako, da bi imeli najmanj "umazan" izpuh. Sicer obstaja rešitev, izgradiš star motor in vgradiš novega, ekološko certificiranega in imaš zopet mir pred ekologi.
Najslabša varianta za ekologe pa je parna vleka. Zmerom se najde ekolog, ki je proti. Potem se mu pridružijo domačini, ki želijo takoj rento zato.
Obstaja rešitev na predelavo na dizel gorivo, ki pa je problematična, ker delaš nekaj novega in je nazadnje vprašanje, ali te ne jemljejo državni organi kot kurišče, ki mora po izpuhih odgovarjati veljavnim predpisom.

Ne preostane ti drugega, kot da dvigneš roke...
Če pa imaš za sabo "opčinarje" je zadeva popolnoma drugačna.

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
Planet 1830
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 972
Pridružen: 08.10.2007, 21:25

Re: Ozkotirna železnica - premogovnik Senovo

Odgovor Napisal/-a Planet 1830 »

Da Darko, takšno je stanje duha v naši Deželi. Razprava o tem bi to temo pripeljala preveč OT. Zato nadaljujem:

Takrat se mi je zdelo pomembno, da se tudi po ukinitvi prevoza premoga po progi v času, potrebnem da se doseže spomeniška zaščita proge, občasno opravijo kakšne vožnje po celotni dolžini proge. Za kaj takšnega je bila DH 30 kar primerna. Kajti proga, na kateri se ne dogaja nič, lahko na hitro »izgine«.

DH 30 je bila v sprejemljivo dobrem stanju. Bila bi tudi dovolj zmogljiva za turistične vožnje.

Slika

Ampak jamska lokomotiva na odprti progi? In vagoni? In razni predpisi?
Razmislek je bil takšen: Če je mogoče na železnici takšne tirne širine opravljati osebni promet v Postojnski jami, je to mogoče tudi na Senovem. S podobnimi, morda celo istimi vagoni. Uroš, tedanji vodja muzejskega vlaka, je bil v stiku z odgovornimi v Postojnski jami. Rečeno je bilo, da je možno, da bi dobili garnituro ali dve izločenih potniških vagonov. Jamski lokomotivi, ki po svoji obliki, lastnostih in poreklu ni predstavljala neke historične vrednosti, bi dodali podobo progovne lokomotive.

Slika

Slika
Uporabniški avatar
Planet 1830
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 972
Pridružen: 08.10.2007, 21:25

Re: Ozkotirna železnica - premogovnik Senovo

Odgovor Napisal/-a Planet 1830 »

V tistem času so bili splet in forumi v povojih. Za popularizacijo kakšnega dogodka ali teme so bila primerna "pisma bralcev". Zato sem v Delu objavil naslednje:

Slika
Uporabniški avatar
Planet 1830
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 972
Pridružen: 08.10.2007, 21:25

Re: Ozkotirna železnica - premogovnik Senovo

Odgovor Napisal/-a Planet 1830 »

Kakor smo videli iz zgornjega "pisma bralcev" v časopisu Delo, smo člani DLŽ Železna cesta oktobra 1992 obiskali železnico premogovnika Senovo.
Spodaj je kopija pisma, ki sem ga v zahvalo poslal vodstvu premogovnika.

Slika
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ozkotirna železnica - premogovnik Senovo

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Primož, pozdravljen,

kaj naj rečem?

Lepo napisana oba pisma (dunajska šola), pozitiven pristop k reševanju problema, ni akcija ene osebe temveč skupine organitiranih v društvo, torej civilna iniciativa...

Bistvo je bil torej pozitiven pristop...

Kaj se je dogodilo potem, pa ne vem.
Na spletu se ne da kaj izbrskati, kot si rekel, takrat je bil pri nas še v povojih.

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Odgovori