Kaj nas še zanima...

[volkun]

Mene na primer vse, kar je povezano z modelarstvom. Tako si včasih vzameva z vnukom kak sončen popoldan in greva malce dirkat na pesek:

Modela sta Off-road (KIT komplet, proizvajalec Tamiya) v razmerju 1:10, pogon je elektromotor serije 550 (v omari pa je še dirkalni motor Speed). Karoserija je Lexan - prozoren, ki ga je potrebno še obarvat in prelepit z atraktivnimi nalepkami. Modela sta opremljena z diferencialom, oljnimi blažilniki, ki so še pred močnim i udarci zavarovani še z vijačno vzmetjo. Krmilim hitrost, vožnjo naprej / nazaj in smer. Za RC upravljanje uporabljam komplet z oddajnikom, dvema servo mehanizmoma in sprejemnikom na frekvenci 40 MHz, proizvajalec Sanwa. Za sestavljanje in barvanje enega modela sem potreboval cca. 16 ur.
Vožnja z modeli je prav adrenalinska dogodivščina

Še z drugega zornega kota, kjer je dobro viden profil zadnjih pogonskih pnevmatik:


lp Vojko

[volkun]

Tudi s SLOT dirkami se občasno ukvarjam, vendar zadnje čase bolj malo. Zahtevajo redne treninge in kar nekaj vložka (finančnega). Sicer pa so tovrstne dirke bolj poznane pri nas kot "avtocesta" Ne vem od kod prišlo to smešno ime, pa vseeno. Naš okoliš se je odločil za razmerje 1:32 kar pomeni širino dve steznega dirkališča 16 cm:

Steza na sliki je dolga 6m in modeli na elektro pogon dosegajo zelo velike hitrosti - zato tudi visoke ograje tik ob stezi!

Še nekaj slot modelov, Fiat Abarth TRC:


Korveta model 1964:


Jaguar E tip:


Kobra šelbi:


lp, Vojko

[matejmm]

Vojko,

vidim, da naju zanimajo podobne zadeve. Tudi pri nas se igramo z "avtocesto" , ki jo je starejši sin dobil za lanski rojstni dan - nekaj setov Carrera GO, ne tako "profi", kot pri tebi.
Ampak mene bolj kot sama vožnja avtomobilov zanima elektronika in sem se lotil izdelave števca krogov z nekaj dodatnimi funkcijami.

Na raven odsek proge sem vgradil 4 LDR senzorje, ki sem jih povezal na Arduino (enake, kot uporabljam na moji modulni HO postaji).


Na Arduino sem priklopil tudi LCD display, ki prikazuje podatke (število krogov, max hitrost, hitrost pri zadnjem merjenju, čas zadnjega kroga, najboljši krog, startna sekvenca ugašanja luči, kdo je prehitro štartal...)


Na LCD je podatke sicer enostavno izpisovati, a je med vožnjo težko gledati na LCD.



Zato sem se lotil izdelave prikazovalnika za nad progo, ki bi prikazoval osnovne podatke (število krogov, startne luči, kdo je zaključil vožnjo in kdo je prehitro startal...).


V bistvu je cela zadeva ena velika količina LED-ic, ki so vezane na shift-registre.


Evo še končni izgled merilnega mostu - ohišje je 3D print.


Sedaj se spravljam, da vse skupaj zapakiram v eno ohišje in vse kable opremim s pravimi konektorji.

Vidim, da imaš tudi ti podobno zadevo nad progo.
Kako izgleda in kakšne funkcije ima ta tvoja stvar?
Samo štetje krogov ali še kaj drugega? Kako zaznavaš vozila? Lastna izdelava?

lep pozdrav in obilo užitkov...
Matej

[volkun]

Hi Matej...
Ja tudi sam sem s pomočjo znanca napravil števec krogov (in nič drugega), ki je bil nad progo. Fotocelica je zaznala prehod modela in to se je odražalo na števčni LED plošči. Vendar smo zato start prestavili takoj za števec, da prvega - startnega prehoda ni štelo. Kasneje sem nabavil originalni števec z več funkcijami, firme NINCO.
Sicer pa smo s tem hobijem resneje začeli v SLO pred 15 leti v Velenju. Danes je največja slot steza v razmerju 1:32 v Mariboru in sicer štiri stezna: http://rc-hobi.blogspot.de/

lp, Vojko

[volkun]

Modelarji smo po duhu in srcu vedno nekje med "A in Ž" ... in najdemo razlog za ustvarjanje kašne zbirke ali izdelovanja, sestavljanja česarkoli, ko nas seveda "prime".
Že dalj časa sem načrtoval zbirko tekmovalnih avtomobilov (danes bi temu rekli dirkalnikov), ki so zaznamovali kakšen dogodek v preteklosti ali pač bili nekaj posebnega med ostalimi dirkalniki. Tako sem se osredotočil na kovinske modele v merilu 1:18, iz časov med 1930 in 1985 - torej plehnate legende, bi lahko rekel. Proizvajalci modelov so različni, vsak pa ima svojo napisno tablo, kjer je opisan dogodek, ki ga model predstavlja, na hrbtno stran pa sem napisal tehniške podatke originalnega vozila. Modeli segajo v dolžino med 22 in 25 cm in vsi so seveda na varnem v stekleni vitrini.

Najprej predstavljam model, ki je bil na dirkališčih po vsem svetu in v razredu športnih avtomobilov, večni konkurent Porscheju:

prvikrat je ta dirkalnik nastopil na 24. urni dirki leta 1970, na znamenitem ameriškem dirkališču Daytona.

Malce zgodnejše obdobje (1955) predstavlja dirkalnik Mercedes-Benz 300 SLR (Sport Leicht Rennen),ki je zmagal na nekoč sloviti in zelo težki preizkušnji na otoku Sicilija; prek 900 km dolga dirka Targa Florio.


Še legendarno klasični Porsche, serije devet enajst (911), ki je od svojega nastanka pa vse do danes (sedaj seveda precej preoblikovan in posodobljen) sodeloval na skoraj vsaki pomembnejši dirki širom Zemlje.


Ostali pa naslednje leto....
lp, Vojko

[volkun]

In kot lani obljubljeno, nadaljujem s predstavitvijo nekaj svojih kovinskih maket športnih avtomobilov, v merilu 1:18. Tokrat je to kopija 1.100 kg divjaka, ki je nekajkrat zmagal na dirki vseh dirk, 24 heures du Mans: Ford GT40.


Izredno elegantna in aerodinamična vzdolžna linija povdarja "mišičnost" 530 konjskega motorja z osmimi valji. Meni izredno všečen model. In tudi vsi deli se odpirajo (nalsednja slika).

[volkun]

Še fordov kokpit: volan je na desni, kot tudi "šalthebl....


Povsem odprt model:


.... in še njegov gobec, z mogočnimi zastekljenimi žarometi in kovinsko mrežico ....

[volkun]

Da malce obudim temo o zbirki starodobnih avtomobilov. Tokrat je na vrsti Citroenov 11 CV, iz obdobja med obema vojnama in ki je bil za tiste čase res svojevrsten podvig: oljni blažilniki, izredno stabilen in prilagodljiv na vsakem terenu in prav zato so jih uporabljali tudi v nemški vojski, kolikor jim jih je uspelo zapleniti.


Še pogled pod pokrov motorja in v kabino, na voznikov sedež:


In pogled na celoten model z opisnim panojem v ozadju.


lp

[volkun]

. . . spet nadaljujem s kovinskimi modeli 1:18. Ponovno Porsche, tokrat model prototipa znamenitega dirkalnika 917K. Večkratni zmagovalec največjih avtomobilističnih dirk: Le Mans, SPA, Monza, Nurburgring, Zeltweg, ...


Pod pokrovm se je vrtel 4.907 kubični motor s 600KM in dosegal najvišjo hitrost preko 300 km/h! Temu primerno je ustrezal 120 litrski "kesl" za gorivo. Še pogled s profila:


Močno ojačan zadek dirkalnika, s težo 800 kg in širokimi pnevmatika:


Lp, Vojko, trenutno iz tujine.

[volkun]

Reli dirkalniki so zagotovo poglavje zase, predvsem njihovi vozniki in sovozniki, ki delujejo zelo sinhrono. Nekoč najbolj razvpit reli je bil korziški - Tour de Corse, na francoskem otoku Korzika. Imenovali so ga tudi reli 10.000 zavojev. In "legenda" iz tistih časov (1973) govori, da je bila najdaljša ravnina na otoku letališka steza . . .
Izredno agresivna podoba dirkalnika Renault Alpine A110, pa čeprav namenjen reli dirkam:


Izrazito izvlečeni in široki blatniki nad kolesi in kar serijsko vdelane dodatne luči za reli ...


In v ozadju fotografija pokrajine z razgibano cesto na otoku:


nadaljevanje sledi . . .

[Tonka]

Mene poleg železnice in stvari na paro najbolj zanima letalstvo. Verjetno celo bolj od železnice.

[volkun]

V teh dolgočasih pa si vzamem kakšen trenutek še za eno mojo vnemo: fotografiranje. Nisem sicer porfesionalec, niti nimam super opreme,imam pa voljo in željo "poslikati" vse, kar mi je všeč. In tokrat sem se namenil obiskati (znotraj naše občine seveda, kot zapovedujejo stražmojstri) našega lepotca, ki bdi nad šaleško dolino že več kot 700 let: utrdba velenjskega gradu.
Prva fotografija prikazuje visok brambni zid, zgoraj debel prek enega metra in okoli katerega je speljana tudi gozdna pot, katere delček je viden povsem spodaj levo, ob kamniti škarpi:


Jugozahodni stolp, visoko nad obzidjem, je istočasno tudi najvišji del gradu, katerega temelji ležijo na skalnati, z zemljo posuti in zelo porasli vzpetini, tik nad starim delom mesta:


Še druga perspektiva istega stolpa in precejšnim delom obzidja:


Lesen, pokrit most je podprt s tremi vitkimi kamnitimi stebri. Povezuje zunanji grajski park z notranjostjo gradu in je eden od obeh vhodov utrdbo:


Pogled proti vzhodu in v ozadju utrdbe vzhodni stolp. V ospredju so leseni tramovi napeti med betonsko - kamnito ograjo, do katere obiskovlaca z dna doline privede 233 stopnic!


V ospredju vhodni stolp, na katerem so utečajena težka železna dvokrilna vrata. V vratih so še manjša vratca, skozi katera so nekoč vstopali pešci. S te perspektive je opazna mogočnost utrdbe. Prostora je bilo precej malo in temu so prilagodili tudi izgradnjo gradu, ki so ga skzi stoletja dograjevali in ohranja današnjo podobo od šestnajstega stoletja dalje:


Grad je nenehno v oskrbi vseh prizadevnih. Od leta 1957 dalje, pa se zgradbe in sobane gradu, ter notranje dvorišče predstavljajo občestvu, kot muzej in tudi kot prireditveni prostor - v njem samem in tudi zunaj, v neposredni bližini obzidja.


In seveda je utrdba priljubljena izletniška točka, predvsem za meščane in vaščane, ki živimo na obeh straneh grajskega hriba.
Se imejmo grajsko
lp, Vojko