Drugi oz. novi tir Divača-Koper

[Re 4/4]

Za dr. Duhovnika bi imel par vprašanj če bi mu jih lahko zastavil.
.

Piši mail.
http://www.lecad.fs.uni-lj.si/intro/peo ... vnik/index


@ŽC. Trenutna varianta je kompromis, med tem, kar luka rabi in, kar si država lahko privošči. Stara proga zna ostati, če se zgodi Podravski sistem. Dobiš bonbon (sprejemljive zahteve) in smo vsi srečni. Pri spremebi gradbenega dovoljenja in spremebo načrtov (tuneli morajo biti dvocevni), se zna zgoditi, da bodo eu sredstva in denar zalednih držav odšel. Voda teče v grlo, ker nihče pa ne bo dal denarja v kratkem času za cca 2,3 milijarde evrov, če številka za dvotirno progo drži. In, če bo denar odšel, si bodo domačini pljunali v lastno skledo. So tudi gradbinci pod prelazom Brenner kar lepo napredovali, kljub protestom.

[Ljubitelj]

ali lahko napišeš svoje mnenje, ali je sprejeta državna odločitev za izgradnjo enega tira na progi Divača- Koper oz. "DRUGI TIR DIVAČA-KOPER", kot ga imenuje država, pametna odločitev za Slovenijo ?
Prosim, da napišeš, kaj meniš, ali se bo "stara" proga (enotirna) Koper - Prešnica obdržala ali ne in ali se bo k progi "DRUGI TIR DIVAČA-KOPER" v prihodnje dogradil prvi tir ?

Odločitev za izgradnjo enega tira je kompromis med ceno in potrebo za naslednjih več kot 30 let, seveda ob predpostavki o obratovanju starega tira.
-Proga bo omogočala spodoben potniški promet, zaledje resda ni veliko, toda sklepati iz trenutnega prometa (3 leta skorajda ni rednih vlakov) na potrebo po potniškem je idiotizem.
-Proga bo pa seveda omogočila tudi prevoz tovora iz Luke v notranjost in to s sorazmerno majhnim vzponom in brez nepotrebnega žaganja za nekaj naslednjih destletij ob realnih stopnjah rasti. Pri tem s ne sme pozabiti, da je okoli 2/3 neto tovornega prometa v notranjost in samo 1/3 v smeri Luke.
-Skratka, debatirati o neki novi trasi, kjerkoli že s priključitvijo na staro traso proge Di-Pu, je povsem zgrešeno. Profil bi bil žagast, vzponi bi ostali enaki in proga ne bi omogočala spodobnega potniškega prometa.
-Enotirna nova proga seveda zahteva ohranitev promet na stari, verjetno pretežno v smeri proti Luki. Ker je tega prometa bistveno manj in so vlaki v glavnem tudi lažji, vzpon iz Divače na Rodik ne predstavlja neke pomembne ovire in tratenja denarja. Ostane pa problem protestov domačinov in požarna problematika.
-Edina dilema je, ali izgraditi namesto servisnih tunelov tunele v polnem preseku, kar bi omogočilo v prihodnosti izgradnjo resničenega 2. tira in opustitev stare proge. za podrobnosti glej GV, marec 2017

LPL

[gorican]

Državni sekretar Leben: "Vlada resno pretresa možnost gradnje dvotirne železnice."

http://www.rtvslo.si/radiokoper/novice/ ... ice/420971

[električar]

Ob zadnjih polemikah okoli trase 2.tira bi rekel le, da se strinjam z @Ljubiteljevim mnenjem dva posta nazaj. Če bomo čakali na nov lokacijski načrt za katerokoli drugo varianto, lahko mine 10 let. Upam le, da bo država zmogla dovolj pameti, da naredi reševalne tunele v preseku 70m2 in tako pusti možnost 2 tirne proge za znosen denar.
Debato o preveritvi drugi tras je po moje izsilil prav dr. Duhovnik, ki favorizira svojo sicer tehniško zanimivo rešitev, ki pa je po moje eksotična in primerna le za določene odseke, ki niso vpeti v daljinski promet velikega števila težkih vlakov. Če bi bila primerna, bi jo gotovo že kje uporabili, namesto da gradijo proge z blagim vzponom. Njegovi argumenti so sodeč po njegovih javnih predstavitvah (na youtube sem nedavno gledal njegovo prvo predavanje in še en javni nastop) marsikje privlečeni za lase. Kot so že ugotovili drugi forumaši, ponekje malo po svoje operira s podatki: npr izpostavlja največjo hitrost na 2. tiru 160 kmh, kot da je kdo kdaj govoril, da bodo tovorni vlaki vozili z njo. Razlaga po kakšnih vzponih naj bi potekal težak promet v Ameriki, najbrž pa ne ve, da tam to rešujejo z veliko adhezijsko silo (velik osni pritisk), z veliko lokomotiv pri zelo nizki hitrosti. Milslim da ravno na tem področju na tehtna vprašnja mlajšega človeka iz publike, ki je nekaj vedel o železnici, vehementno odgovarja z netočnostmi, iz česar se vidi, da se v nekatere tehnične probleme na železnici ni kaj prida poglabljal.
Kot je rekel že @zelenček nekaj strani nazaj, je problem vodenje projekta ne pa projekt sam. Nejevernim Tomažem priporočam v branje članek g. Trohe v zadnjem GV marec 2017.

lp

[železocestnik]

Pozdravljeni,

če bi imeli kakšnega strokovnjaka na ministrstvu, bi lahko v trenutku "pometel" z vsemi novimi predlogi.

Seveda je to težko priznati pred vesoljno publiko, da se ne spoznaš na železnice, vendar menim, da bo potrebno dobiti strokovnjaka iz tujine, ki bo to znal narediti. Seveda z argumenti. In seveda ne takega, ki ne zna operirati niti z izrazi s področja železnic. Tehnika, projektanta železniških prog.

To, da je pa nujno zgraditi vsaj reševalne tunele v preseku 70m2 in tako pusti možnost 2 tirne proge za znosen denar, kot pravi @električar, je pa minimalna zahteva do te vlade. Če tega ne razume, je bolje da se ne gre tega projekta.

Tudi Ghega je z izvedbo proge preko Semmeringa čakal. Da so razvili lokomotive, ki bodo "speljale" po nagibu 20 promil (1:50). Vse samo zato, da se je rešil "zajl".
Poleg tega si Monarhija ni mogla "privoščiti" gradnje dvotirne proge. So pa gradili en tir z elementi za dvotirno progo (prepusti itd.). Drugi tir je prišel na vrsto, ko so ugotovili, kaj prinaša prvi tir.

pozdrav
Darko

[Solčavec]

Seveda je to težko priznati pred vesoljno publiko, da se ne spoznaš na železnice, vendar menim, da bo potrebno dobiti strokovnjaka iz tujine, ki bo to znal narediti. Seveda z argumenti. In seveda ne takega, ki ne zna operirati niti z izrazi s področja železnic. Tehnika, projektanta železniških prog.

Že dovolj milijonov smo zmetali v strokovnjake in preverjanje, nima smisla spet preverjati že preverjeno! A niso strokovnjaki izbrali in sprojektirali najboljšo možno traso? in to so počeli zadnjih deset let. Le kje so do sedaj bili ti Duhovniki in Damijani?

To, da je pa nujno zgraditi vsaj reševalne tunele v preseku 70m2 in tako pusti možnost 2 tirne proge za znosen denar, kot pravi @električar, je pa minimalna zahteva do te vlade. Če tega ne razume, je bolje da se ne gre tega projekta.

Točno tako! Nekaj podobnega bodo naredili na progi Maribor-Šentilj, samo da tam zaradi krajših predorov ne potrebujejo reševalne rove in bodo za dvotirno progo pripravili le eno cev.

[električar]

Napisal/-a železocestnik

Pozdravljeni,

če bi imeli kakšnega strokovnjaka na ministrstvu, bi lahko v trenutku "pometel" z vsemi novimi predlogi.

Seveda je to težko priznati pred vesoljno publiko, da se ne spoznaš na železnice, vendar menim, da bo potrebno dobiti strokovnjaka iz tujine, ki bo to znal narediti. Seveda z argumenti. In seveda ne takega, ki ne zna operirati niti z izrazi s področja železnic. Tehnika, projektanta železniških prog.

@Žc,

Svoj čas smo se tudi na tem forumu spraševali o smiselnosti sprejete trase in razmišljali o cenejših variantah oz 2.tiru ob obstoječem. Zase lahko rečem, da sem o tem prebral večino dostopnega gradiva, zato sem jo nekako osvojil. Mislim, da so pri trasiranju sledili nekaj osnovnim sodobnim načelom:
1. Projektirana hitrost 160 na večini trase, razen na zadnjem loku, kjer je le 120 kmh; Verjetno je hitrost taka zaradi splošnih usmeritev pri projektiranju novih prog. Tudi če bi npr celo traso projektirali le za 120 kmh, najbrž predložena varianta ne bi bila bistveno drugačna.
2. Blag vzpon max 1,7%; ( je pač kompromis med višinsko razliko 440 m in dolžino trase)
3. Minimalni vplivi na okolje: talna in podtalna voda, hrup, požarna varnost; Ljubiteljev železnic ne bi npr nič motil bolj površinski potek trase, večini ljudi pa moti hrup, vlakov najraje ne vidijo in bi jih dali pod zemljo povsod kjer je možno. Moteči so požari zaradi zaviranja in še bi lahko našteval.

Strinjam pa se, da bi moral to javno argumentirati nekdo, ki se spozna oz. ve kaj govori, npr glavni projektant za gradbeni del, ne pa razni diletanti in bleferji, ki jih pošilja v ogenj država.

lp

[preglednik]

Komur je pogled na vlak in zvok, ki ga pri tem sliši odveč, ni vreden tega obličja zemlje

[grega]

smešno, da se v celi Sloveniji ne najde en novinar, ki bi našel enega strokovnjaka, ki bi na strokoven način končal te zadeve z Duhovnikom.

[železocestnik]

Ja, novinarji so zbegani, ne morejo se spoznati, kdo je kdo in za koga navija.

Kot sem rekel, vlada bo mogla poiskati strokovnjaka v tujini, če želi "počistiti" z novimi predlogi.

Po drugi strani imajo novinarji izredno težko nalogo, ko se gre za različne tehnične rešitve.

Če se samo spomnim vloge novinarjev ob noveli arhivskega zakona in referendumu, ki mu je sledil.

V bistvu so vsi lagali, recimo izjava ministra za kulturo, ki je opravlja tekoče posle: "Uroš Grilc je vesel, da so državljani prisluhnili njihovim argumentom in so »potrdili novelo arhivskega zakona in da so slovenski arhivi od današnjega dne najbolj odprti arhivi v Evropi.«

Tako debele laži še nisem doživel.

Ja, teoretično so odprti, praktično pa zaprti. Odprli jih bodo leta 2020!
Se pravi, od tiste izjave, da so najbolj odprti arhivi v Evropi, ni ostalo nič. Bi rekel, da so najbolj zaprti v Evropi. Ko grem v Bundesarchiv v Berlin, samo pokažem osebno izkaznico varnostniku in že lahko parkiram zastonj na parkirišču, tisto gradivo, ki je v Sloveniji nedostopno, pa dobim v roku pol ure.
Ja kaj čmo, ministri pač ne hodijo po tujih arhivih

Tole sem navedel zato, ker je malo bolj razumljivo in pravzaprav ne spravi zelo malo ljudi v težave (v bistvu jih lahko preštejemo na prste dveh rok), ostali itak obvladajo copy-paste zastarelih člankov ali knjig.

Pri projektu industrijskega tira za Luko Koper pa se je zakompliciralo. Znesek zna zamajati slovenske finance, zato je potrebno k projektu pristopiti celovito.

Danes imaš v Sloveniji polno strokovnjakov, ki ti sprojektirajo kakšno avtocesto hočeš, vse drugače je pa pri železnicah...

pozdrav
Darko

[preglednik]

@Žc,

Svoj čas smo se tudi na tem forumu spraševali o smiselnosti sprejete trase in razmišljali o cenejših variantah oz 2.tiru ob obstoječem. Zase lahko rečem, da sem o tem prebral večino dostopnega gradiva, zato sem jo nekako osvojil. Mislim, da so pri trasiranju sledili nekaj osnovnim sodobnim načelom:
1. Projektirana hitrost 160 na večini trase, razen na zadnjem loku, kjer je le 120 kmh; Verjetno je hitrost taka zaradi splošnih usmeritev pri projektiranju novih prog. Tudi če bi npr celo traso projektirali le za 120 kmh, najbrž predložena varianta ne bi bila bistveno drugačna.
2. Blag vzpon max 1,7%; ( je pač kompromis med višinsko razliko 440 m in dolžino trase)
3. Minimalni vplivi na okolje: talna in podtalna voda, hrup, požarna varnost; Ljubiteljev železnic ne bi npr nič motil bolj površinski potek trase, večini ljudi pa moti hrup, vlakov najraje ne vidijo in bi jih dali pod zemljo povsod kjer je možno. Moteči so požari zaradi zaviranja in še bi lahko našteval.

Strinjam pa se, da bi moral to javno argumentirati nekdo, ki se spozna oz. ve kaj govori, npr glavni projektant za gradbeni del, ne pa razni diletanti in bleferji, ki jih pošilja v ogenj država.

lp

Projekt je super, tudi jaz nimam nič proti njemu. Škoda je le, da se ne govori o novi progi med Ljubljano in Celjem ali kje drugje, kjer bi imeli država in ljudje (pa tudi Luka Koper) veliko večjo korist od tega. Tako pa rešujemo samo tovorni promet iz Luke, ki bi se ga dalo rešiti tudi bistveno ceneje.

[Re 4/4]

Projekt je super, tudi jaz nimam nič proti njemu. Škoda je le, da se ne govori o novi progi med Ljubljano in Celjem ali kje drugje, kjer bi imeli država in ljudje (pa tudi Luka Koper) veliko večjo korist od tega. Tako pa rešujemo samo tovorni promet iz Luke, ki bi se ga dalo rešiti tudi bistveno ceneje.

Po končanem remontu na Štajerskem, je v vseh dostopnih dokumentih o razvoju železnice omenjeno nadgradnja proge Ljubljana-Dobova za daljinsko voden promet + možnost vožnje do 160 km/h na relaciji Ljubljana - Zidani Most. Ko se ta projekt konča, pa pride na vrsto "šminkanje" stranskih prog.

[preglednik]

Sliši se lepo, toda dvomom, da bodo po dolini Save med Zidanim mostom ter Litijo, kjer je bila proga projektirana pred 160 leti, vozili vlaki kaj več kot 100 km/h. Prej manj.

[zelencek]

Sliši se lepo, toda dvomom, da bodo po dolini Save med Zidanim mostom ter Litijo, kjer je bila proga projektirana pred 160 leti, vozili vlaki kaj več kot 100 km/h. Prej manj.

Po stari trasi sigurno ne, bi pa šlo tam med 200 in 160 po novi trasi po isti dolini, brez tunelov daljših od 10km.

Tule prilagam rezultat mojega "igračkanja" (upam, da ne bodo teme na onem forumu zbrisali), za odpiranje datotek rabite program Google Earth: http://googleearthcommunity.proboards.c ... s-slovenia

[Re 4/4]

@zelencek: So se že igrali strokovnjaki.

http://www.cestni-inzeniring.si/novice/ ... dani-most/