GrospuljeSZ ljubitelj napisal/-a:
Čudež na kočevski progi!
Re: Čudež na kočevski progi!
Kdaj bo stekel promet po kočevski progi, je samo še vprašanje časa. Časa pa imamo, hvala bogu, dovolj. Prihodnost je namreč neizbežna.
Re: Čudež na kočevski progi!
Počasi bi prav prišel en lep foto update del na kočevki
Re: Čudež na kočevski progi!
Pred nekaj dnevi so na začasno skladišče , locirano med obratom betonskih izdelkov Zobec in trgovskim centrom Megadom, začelo dovažati nove pragove. Omenjeni prostor je bil pred časom že uporabljen za skladiščenje izkopanega materiala z ribniške postaje in se je ta kasneje uporabil za zasipanje. Lastnik omenjene parcele je drugače ribniški obrtnik kovinske stroke, ki je nameraval na tem mestu postaviti svoj obrat.
Na že vgrajenih pragovih.
Na že vgrajenih pragovih.
Re: Čudež na kočevski progi!
Glede na to kako se vse cedi od olja in še kaj drugega iz teh švelerjev, mi ni jasno kako je to sploh še dovoljeno v tem času vgrajevat. Tudi iz drugih pogledov, ne samo iz okoljskih bi bilo verjetno bolje vgrajevati betonske pragove...
Morda kdo ve s čim se te pragove impregnira. Jaz samo vem, da mora biti nekaj hudo strupenega, da ljudem ki so si jih vgrajevali za škarpo, zraven še par let ni raslo nič, smrdelo pa je tudi, da je bilo kaj.
Enostavno ne vidim drugega, kot da se lokalci spuntajo glede tega. Ker samo oni bodo potem pili podtalno vodo, kamor dež spira ta strup iz teh pragov. Edino na tak način se bo na Eisenponu kaj doseglo. Če ne bodo svoje gonili do sodnega dne. Pa kot pravim verjetno pri teh pragovih ni samo okoljski problem, ampak je verjetno še višji strošek vzdrževanja, ker leseni pragovi prej ali slej zgnijejo četudi če so impregnirani.
Morda kdo ve s čim se te pragove impregnira. Jaz samo vem, da mora biti nekaj hudo strupenega, da ljudem ki so si jih vgrajevali za škarpo, zraven še par let ni raslo nič, smrdelo pa je tudi, da je bilo kaj.
Enostavno ne vidim drugega, kot da se lokalci spuntajo glede tega. Ker samo oni bodo potem pili podtalno vodo, kamor dež spira ta strup iz teh pragov. Edino na tak način se bo na Eisenponu kaj doseglo. Če ne bodo svoje gonili do sodnega dne. Pa kot pravim verjetno pri teh pragovih ni samo okoljski problem, ampak je verjetno še višji strošek vzdrževanja, ker leseni pragovi prej ali slej zgnijejo četudi če so impregnirani.
Re: Čudež na kočevski progi!
Pragovi so impregnirani z kreozotnim oljem.
Preberi si tale članek, ki na hitro povzame zakaj so dobri leseni pragovi:
https://gradbenistvo.finance.si/247839
Od kje pa tebi da se od pragov cedi olje? Res je da so mastni na otip, ampak olje se z njih ne cedi.
Tisto kar vidiš na slikah kot kapljice je samo voda od dežja.
Preberi si tale članek, ki na hitro povzame zakaj so dobri leseni pragovi:
https://gradbenistvo.finance.si/247839
Od kje pa tebi da se od pragov cedi olje? Res je da so mastni na otip, ampak olje se z njih ne cedi.
Tisto kar vidiš na slikah kot kapljice je samo voda od dežja.
Re: Čudež na kočevski progi!
Na predzadnji sliki z žebljem številka 12 izgleda kot da se cedi ven ena črna stvar.
Ko se menja ustroj proge (tolčenec) se le tega smatra ponavadi kot nevaren odpadek in se ga zato najraje, če je to le mogoče in če ni preveč onesnažen, vgradi nazaj kjer je bil, oziroma se ga vgradi pod ceste kot nasutje. Preveč onesnaženega je treba odložiti na za to primerno mesto in po zato primernem postopku in se ga naj nebi uporabljalo za ostalo gradnjo (čeprav se to prevečkrat dogaja, še posebno so vpleteni lokalni gradbinci, ki ta nevaren odpadek potem odvažajo in ga še celo mastno preprodajajo). Verjetno je onesnaženje tolčenca med drugim povezano tudi z izpiranjem snovi iz švelerjev
Poleg tega je kreozoitno olje močno rakotvorno. Ne vem, ne vem, če je to vredu.... ne pozabit da smo leta 2017 in ne 1975. S tem bodo prej ali slej problemi.
In še opozorilo:
Pozor
Leseni železniški pragovi niso kurivo
Odsluženi železniški pragovi načeloma niso nevaren odpadek, zato jih lahko uporabljamo kot gradbeni element, a z omejeno uporabo, saj niso primerni za otroška igrišča, v vrtcih, šolah, parkih, za zajezitve vod in ograjevanje vrtov. Pragove lahko uporabimo za gradnjo škarp, opornih zidov in podobnih objektov. Prav tako pa železniških pragov ni dovoljeno uporabljati za kurivo, razen v primernih sežigalnicah.
Podatek je iz članka iz leta 2009....
Ko se menja ustroj proge (tolčenec) se le tega smatra ponavadi kot nevaren odpadek in se ga zato najraje, če je to le mogoče in če ni preveč onesnažen, vgradi nazaj kjer je bil, oziroma se ga vgradi pod ceste kot nasutje. Preveč onesnaženega je treba odložiti na za to primerno mesto in po zato primernem postopku in se ga naj nebi uporabljalo za ostalo gradnjo (čeprav se to prevečkrat dogaja, še posebno so vpleteni lokalni gradbinci, ki ta nevaren odpadek potem odvažajo in ga še celo mastno preprodajajo). Verjetno je onesnaženje tolčenca med drugim povezano tudi z izpiranjem snovi iz švelerjev
Poleg tega je kreozoitno olje močno rakotvorno. Ne vem, ne vem, če je to vredu.... ne pozabit da smo leta 2017 in ne 1975. S tem bodo prej ali slej problemi.
In še opozorilo:
Pozor
Leseni železniški pragovi niso kurivo
Odsluženi železniški pragovi načeloma niso nevaren odpadek, zato jih lahko uporabljamo kot gradbeni element, a z omejeno uporabo, saj niso primerni za otroška igrišča, v vrtcih, šolah, parkih, za zajezitve vod in ograjevanje vrtov. Pragove lahko uporabimo za gradnjo škarp, opornih zidov in podobnih objektov. Prav tako pa železniških pragov ni dovoljeno uporabljati za kurivo, razen v primernih sežigalnicah.
Podatek je iz članka iz leta 2009....
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 131
- Pridružen: 26.01.2016, 22:50
- Kraj: Rijeka
Re: Čudež na kočevski progi!
Ooo, da! Itekako zna hlapiti ulje, pogotovo na +30 Celziusa.Čufarca napisal/-a:Pragovi so impregnirani z kreozotnim oljem.
Preberi si tale članek, ki na hitro povzame zakaj so dobri leseni pragovi:
https://gradbenistvo.finance.si/247839
Od kje pa tebi da se od pragov cedi olje? Res je da so mastni na otip, ampak olje se z njih ne cedi.
Tisto kar vidiš na slikah kot kapljice je samo voda od dežja.
- SZ ljubitelj
- Strojevodja I
- Prispevkov: 436
- Pridružen: 26.01.2007, 11:33
- Kraj: Nova Štifta
Re: Čudež na kočevski progi!
Pozdravljeni!
Rdeči lopar je še na istem mestu in ga zaradi bolj slabega vremena nisem šel slikat.
Slike povedo več kot besede. Malo naprej na prehodu zgleda tako:
Pokrovi so zavarjeni. Prej nisem bil pozoren na to.
Poglejmo dogajanje v Kočevju: Od ljubljanske smeri proti koncu postaje:
Rdeči lopar je še na istem mestu in ga zaradi bolj slabega vremena nisem šel slikat.
Slike povedo več kot besede. Malo naprej na prehodu zgleda tako:
Pokrovi so zavarjeni. Prej nisem bil pozoren na to.
Poglejmo dogajanje v Kočevju: Od ljubljanske smeri proti koncu postaje:
Lep pozdrav vsem
Tadej
Tadej
- SZ ljubitelj
- Strojevodja I
- Prispevkov: 436
- Pridružen: 26.01.2007, 11:33
- Kraj: Nova Štifta
Re: Čudež na kočevski progi!
Nadaljevanje v Kočevju proti Npr.
Pogled s konca postaje proti Lj.
Utrujen material:
Pa še slika iz Stare Cerkve, kjer urejajo parkirišče za osebna vozila ob postajališču:
S Kočevke za Vas
Pogled s konca postaje proti Lj.
Utrujen material:
Pa še slika iz Stare Cerkve, kjer urejajo parkirišče za osebna vozila ob postajališču:
S Kočevke za Vas
Lep pozdrav vsem
Tadej
Tadej
- SZ ljubitelj
- Strojevodja I
- Prispevkov: 436
- Pridružen: 26.01.2007, 11:33
- Kraj: Nova Štifta
Re: Čudež na kočevski progi!
Pa še nekaj slik razbitin tirne tehtnice:
Ne bo več tehtala.
Ne bo več tehtala.
Lep pozdrav vsem
Tadej
Tadej
Re: Čudež na kočevski progi!
Na stari železniški postaji v Stari cerkvi se za zdaj ureja parkirišče, ki bo podobno kot v Žlebiču, redno zasedeno. Na drugi strani proge pa je pas med cesto in staro progo lepo urejen. Eden izmed bližnjih sosedov se je potrudil in skrbi za travnato površino in cvetje.Ta, ki ureja vse to, je prepričan, da urejene površine , četudi nimajo "gospodarja", kažejo odnos do okolice. Zdaj je na tem pasu postavljen tudi mlaj.
Pri urejanju proge je tudi čas za ureditev ostalih zadev, kot je vodovod in ustrezen ventil.
Postajno poslopje in pa skladišče že nekaj časa nista občutila skrbne roke. Zdaj je prilika, da se najde dobrega skrbnika, ki bo obnovil kamnito zgradbo, ki ji ni podobne na tem delu proge.
Še najbolj primeren bi bil najbližji muzej, ki bi poskrbel za nepremično dediščino.
Pri urejanju proge je tudi čas za ureditev ostalih zadev, kot je vodovod in ustrezen ventil.
Postajno poslopje in pa skladišče že nekaj časa nista občutila skrbne roke. Zdaj je prilika, da se najde dobrega skrbnika, ki bo obnovil kamnito zgradbo, ki ji ni podobne na tem delu proge.
Še najbolj primeren bi bil najbližji muzej, ki bi poskrbel za nepremično dediščino.
Re: Čudež na kočevski progi!
Na zgornjem delu železniške postaje Kočevje se je tudi neka premaknilo. Tako so porušili manjši objekt pri prehodu. Staro kurilnico so zaprli, zabili z deskami okenske odprtine, posamezne dele s postaje pa uskladiščili in pripravili za transport v železniški muzej v Ljubljani. Ostalo je še nekaj elementov, ki predstavljajo malo novo kuliso ob trasi novih tirov.
Re: Čudež na kočevski progi!
TA članek je zgodovina in je skregan z veljavno zakonodajo, če pa je leseni prag impregniran s kreozotnim oljem rakotvoren, mi pa tako ne preostane več veliko življenja ....suha napisal/-a:Na predzadnji sliki z žebljem številka 12 izgleda kot da se cedi ven ena črna stvar.
Ko se menja ustroj proge (tolčenec) se le tega smatra ponavadi kot nevaren odpadek in se ga zato najraje, če je to le mogoče in če ni preveč onesnažen, vgradi nazaj kjer je bil, oziroma se ga vgradi pod ceste kot nasutje. Preveč onesnaženega je treba odložiti na za to primerno mesto in po zato primernem postopku in se ga naj nebi uporabljalo za ostalo gradnjo (čeprav se to prevečkrat dogaja, še posebno so vpleteni lokalni gradbinci, ki ta nevaren odpadek potem odvažajo in ga še celo mastno preprodajajo). Verjetno je onesnaženje tolčenca med drugim povezano tudi z izpiranjem snovi iz švelerjev
Še en nepoznavalec .... Rekla - kazala, takih je pri nas več kot preveč, civilna iniciativa in ostali, ki v državnih službah dobivajo redne plače, delati pa ni potrebno preveč, potem pa solijo pamet okoli, poznana zgodba ... Ko se menja ZGORNJI ustroj proge, tolčenec NI nevaren odpadek, kar se z vzorčenjem in analizo tudi vedno dokaže ( razen, če ni onesnažen mogoče zaradi okolice... ), po pridobitvi dovoljenja od ARSO, se ga lahko odloži na stalni deponiji po postopku R10 ali pa se ga predela in ponovno vgradi v objekt po postopku R5. Za vse potrebuješ dovoljenje države... Če lokalni gradbinci ta odpadek prodajajo, ga lahko naznanite na inšpektorat za okolje in prostor in kazen mu ne uide. Tudi odsluženi pragovi se ne smejo prodajati - ali se jih nameni za ponovno vgradnjo ali pa jih je potrebno oddati družbi, ki ima dovoljenje za predelavo takih odpadkov. Za vse pa se seveda vodijo evidenčni listi...
Poleg tega je kreozoitno olje močno rakotvorno. Ne vem, ne vem, če je to vredu.... ne pozabit da smo leta 2017 in ne 1975. S tem bodo prej ali slej problemi.
S tem se edino strinjam kar si napisal - Ne vem, ne vem .... Popolnoma pravilno ! Drugače pa je KREOZOTNO olje.
In še opozorilo:
Pozor
Leseni železniški pragovi niso kurivo
Odsluženi železniški pragovi načeloma niso nevaren odpadek, zato jih lahko uporabljamo kot gradbeni element, a z omejeno uporabo, saj niso primerni za otroška igrišča, v vrtcih, šolah, parkih, za zajezitve vod in ograjevanje vrtov. Pragove lahko uporabimo za gradnjo škarp, opornih zidov in podobnih objektov. Prav tako pa železniških pragov ni dovoljeno uporabljati za kurivo, razen v primernih sežigalnicah.
Podatek je iz članka iz leta 2009....
Betonskih pragov ne moreš vgrajevati povsod, obstojajo pač tehnični pogoji ter zakonodaja, kje se lahko vgrajujejo leseni in kje betonski pragovi.
+