Piranski tramvaj
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Piranski tramvaj
Da zaključimo s trolejbusom...
Na spletu je še ta fotografija trolejbusov na Tartinijevem trgu:
Za tiste, ki imajo raje barve...
Verjetno so da najti boljše resolucije razglednic.
pozdrav
Darko
Na spletu je še ta fotografija trolejbusov na Tartinijevem trgu:
Za tiste, ki imajo raje barve...
Verjetno so da najti boljše resolucije razglednic.
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Piranski tramvaj
Pozdravljeni,
fotografijo remize je Božiček poslal iz časa piranskega tramvaja, ker sterejše iz časa trolejbusa ni našel
Je pa bila potrebna predelava trolejbuske remize, ker tramvaja niso mogli stlačiti v remizo po višini
Vsekakor je bil napajalni vod tramvaja postavljen višje kot pri trolejbusu. Kakšne so bile mere, ne vem, ker nisem raziskoval piranskega tramvaja po arhivih.
Vendar se da iz načrta, ki je v zgibanki, za katero je dodal povezavo zgoraj Igor, ugotoviti, da je bilo potrebno dvigniti streho remize. Izgleda da so pri predelavi postavili tudi novo ostrešje, saj je bila v začetku ravna streha.
Del zidov, obarvanih rdeče je dogradnja na novo višino remize za tramvaj.
Nekdo je s svinčnikom dočrtal tudi novo obliko ostrešja.
Iz zgoraj omenjene zgibanke še fotografija verjetno ob otvoritvi tramvajske proge:
pozdrav
Darko
fotografijo remize je Božiček poslal iz časa piranskega tramvaja, ker sterejše iz časa trolejbusa ni našel
Je pa bila potrebna predelava trolejbuske remize, ker tramvaja niso mogli stlačiti v remizo po višini
Vsekakor je bil napajalni vod tramvaja postavljen višje kot pri trolejbusu. Kakšne so bile mere, ne vem, ker nisem raziskoval piranskega tramvaja po arhivih.
Vendar se da iz načrta, ki je v zgibanki, za katero je dodal povezavo zgoraj Igor, ugotoviti, da je bilo potrebno dvigniti streho remize. Izgleda da so pri predelavi postavili tudi novo ostrešje, saj je bila v začetku ravna streha.
Del zidov, obarvanih rdeče je dogradnja na novo višino remize za tramvaj.
Nekdo je s svinčnikom dočrtal tudi novo obliko ostrešja.
Iz zgoraj omenjene zgibanke še fotografija verjetno ob otvoritvi tramvajske proge:
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Piranski tramvaj
Pozdravljeni pozitivno misleči
Ponovno obuditev "piranskega električnega transporta", začasno zaključimo z kakšno spletno povezavo.
"Stare fotografije in razglednice Lucije"
- izbira tramvaj
http://lucija-fazan.blogspot.si/search/label/tramvaj
- izbira železniška postaja
http://lucija-fazan.blogspot.si/search/ ... %20postaja
Je pa vredno pogledati še malce po drugih "zapisih", kako je njega dni bilo v Luciji.
Nadaljujemo z fotografijo iz Portoroža:
Vir: http://www.regionalobala.si/novica/najl ... -skozi-cas
In zaključujemo z prav starimi posnetki Pirana.
http://www.regionalobala.si/novica/lege ... iku-pirana
Upam, da bomo v letu 2018 še vnaprej odlično sodelovali na področju vedoželjnosti. Še posebej bi se zahvalil Darku za prispevke in pojasnila.
LP Igor
Ponovno obuditev "piranskega električnega transporta", začasno zaključimo z kakšno spletno povezavo.
"Stare fotografije in razglednice Lucije"
- izbira tramvaj
http://lucija-fazan.blogspot.si/search/label/tramvaj
- izbira železniška postaja
http://lucija-fazan.blogspot.si/search/ ... %20postaja
Je pa vredno pogledati še malce po drugih "zapisih", kako je njega dni bilo v Luciji.
Nadaljujemo z fotografijo iz Portoroža:
Vir: http://www.regionalobala.si/novica/najl ... -skozi-cas
In zaključujemo z prav starimi posnetki Pirana.
http://www.regionalobala.si/novica/lege ... iku-pirana
Upam, da bomo v letu 2018 še vnaprej odlično sodelovali na področju vedoželjnosti. Še posebej bi se zahvalil Darku za prispevke in pojasnila.
LP Igor
Re: Piranski tramvaj
Hvala vsem za podatake o piranskem tramvaju.
Kot sem že enkrat napisal, moji spomini segajo samo do sredine 50-tih let ko so na obali še obstajali tramvajski tiri.
Vesel Božič!
Kot sem že enkrat napisal, moji spomini segajo samo do sredine 50-tih let ko so na obali še obstajali tramvajski tiri.
Vesel Božič!
lp iz Zagreba
ZDRU
ZDRU
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Piranski tramvaj
Pozdravljeni,
izgleda, da so tujci že prišli do pravih razlag o Piranskem trolejbusu (in torej do napačnih navedb o Piranskem trolejbusu v člankih Tadeja Brateta).
V wikipediji je pod geslom Piranski trolejbus: "Gleislose Bahn Pirano–Portorose" že pravilno naveden dobavitelj Piranskega trolejbusa:
Gesellschaft für gleislose Bahnen Max Schiemann & Co. iz mesta Wurzen na Saškem
link do nemške wikipedije: https://de.wikipedia.org/wiki/Gleislose ... 3Portorose
Res so dali izdelati vozila v podjetje: Daimler-Motoren-Gesellschaft, vendar to še ne pomeni, da so imela vozila po dva elektromotorja v pestu, kot navaja slovenska wikipedija, ki seveda prevzema podatke iz Bratetovih člankov.
link do slovenske wikipedije: https://sl.wikipedia.org/wiki/Piranski_trolejbus
Takole piše:
"Na progi je v intervalu 15 minut obratovalo 5 trolejbusov, ki so jih naročili v avstrijski tovarni Motoren-Daimler. V vsakem vozilu je bilo prostora za 25 potnikov, 15 na sedežih in 10 na stojiščih. Vsako vozilo sta poganjala po dva elektromotorja Lohner-Porsche na enosmerni tok."
Ta zadnji stavek je vsekakor napačen.
Seveda bi bilo potrebno preveriti še dopise v zvezi z nabavo in tehnični opis, če je ohranjen v Piranu oziroma v arhivu v Kopru.
Izgleda pa, da so to delo opravili že arhivisti v Nemčiji in spisali knjigo o industriji in obrti v saškem mestu Wurzen. Na osnovi te knjige je zaveden v geslo o trolejbusih tudi Piranski trolejbus.
V geslu v wikipediji o dobavitelju Piranskega trolejbusa: Gesellschaft für gleislose Bahnen Max Schiemann & Co.
link: https://de.wikipedia.org/wiki/Gesellsch ... ann_%26_Co.
je namreč navedena literatura: Sächsisches Wirtschaftsarchiv e.V. (Hrsg.), Richard Klinkhardt: Die Wurzener Industrie 1797–2002. Sax-Verlag, Beucha 2005, ISBN 3-934544-48-7, S. 109 ff.
Za Piranski trolejbus piše:
"Gleislose Bahn Pirano–Portorose Österreich (heute Slowenien) 5,2 km 500 V 1909 1912 Einstangensystem"
Podatki so pravilni.
Ker na tej strani še nimamo trolejbusa "en face", ga iz wikipedije dodajam še enkrat...
Je pa dobavitelj trolejbusov "Gesellschaft für gleislose Bahnen Max Schiemann & Co." opremljal elektromotor z zobniškimi menjalniki z razmerjem 1:10 ali z Grissonovim menjalnikom v razmerju 1:11.
pozdrav
Darko
izgleda, da so tujci že prišli do pravih razlag o Piranskem trolejbusu (in torej do napačnih navedb o Piranskem trolejbusu v člankih Tadeja Brateta).
V wikipediji je pod geslom Piranski trolejbus: "Gleislose Bahn Pirano–Portorose" že pravilno naveden dobavitelj Piranskega trolejbusa:
Gesellschaft für gleislose Bahnen Max Schiemann & Co. iz mesta Wurzen na Saškem
link do nemške wikipedije: https://de.wikipedia.org/wiki/Gleislose ... 3Portorose
Res so dali izdelati vozila v podjetje: Daimler-Motoren-Gesellschaft, vendar to še ne pomeni, da so imela vozila po dva elektromotorja v pestu, kot navaja slovenska wikipedija, ki seveda prevzema podatke iz Bratetovih člankov.
link do slovenske wikipedije: https://sl.wikipedia.org/wiki/Piranski_trolejbus
Takole piše:
"Na progi je v intervalu 15 minut obratovalo 5 trolejbusov, ki so jih naročili v avstrijski tovarni Motoren-Daimler. V vsakem vozilu je bilo prostora za 25 potnikov, 15 na sedežih in 10 na stojiščih. Vsako vozilo sta poganjala po dva elektromotorja Lohner-Porsche na enosmerni tok."
Ta zadnji stavek je vsekakor napačen.
Seveda bi bilo potrebno preveriti še dopise v zvezi z nabavo in tehnični opis, če je ohranjen v Piranu oziroma v arhivu v Kopru.
Izgleda pa, da so to delo opravili že arhivisti v Nemčiji in spisali knjigo o industriji in obrti v saškem mestu Wurzen. Na osnovi te knjige je zaveden v geslo o trolejbusih tudi Piranski trolejbus.
V geslu v wikipediji o dobavitelju Piranskega trolejbusa: Gesellschaft für gleislose Bahnen Max Schiemann & Co.
link: https://de.wikipedia.org/wiki/Gesellsch ... ann_%26_Co.
je namreč navedena literatura: Sächsisches Wirtschaftsarchiv e.V. (Hrsg.), Richard Klinkhardt: Die Wurzener Industrie 1797–2002. Sax-Verlag, Beucha 2005, ISBN 3-934544-48-7, S. 109 ff.
Za Piranski trolejbus piše:
"Gleislose Bahn Pirano–Portorose Österreich (heute Slowenien) 5,2 km 500 V 1909 1912 Einstangensystem"
Podatki so pravilni.
Ker na tej strani še nimamo trolejbusa "en face", ga iz wikipedije dodajam še enkrat...
Je pa dobavitelj trolejbusov "Gesellschaft für gleislose Bahnen Max Schiemann & Co." opremljal elektromotor z zobniškimi menjalniki z razmerjem 1:10 ali z Grissonovim menjalnikom v razmerju 1:11.
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Piranski tramvaj
Pozdravljeni,
morda iz zgoraj navedenih podatkov ni popolnoma razumljivo, o katerih napačnih podatkih v člankih Tadeja Brateta in posledično v wikipediji pišem.
Če gremo po vrsti...
Pogledali si bomo te informacije v knjigi "Parenzana, železnica za vse čase" (izšla 2007), ki so drugačne kot v prejšnjih člankih.
Nas zanima trenutno samo trolejbus v Piranu, ki je omenjen v knjigi od strani 88 do strani 97.
Slike bomo uporabljali druge, da ne bo prišlo do problema intelektualne lastnine oziroma kraje fotografij.
Prva slika je v knjigi ČB: Trolejbus na Tartinijevem trgu in je točno taka, kot jo mi imamo zgoraj barvno.
Na drugi strani (stran 89) je fotografija električnega avtomobila Lohner-Porsche iz leta 1900.
Takole piše:
" V pestu prednjih koles je na osi nataknjen elektromotor z direktnim pogonom, kot so ga kasneje uporabili Nemci za pogon trolejbusov. Rotor je pravzaprav miroval na osi, stator pa je bil del kolesa in se je vrtel."
Mi si bomo fotografijo sposodili na spletu:
preneseno z: http://wikicars.org/en/Lohner-Porsche_Mixte_Hybrid
Pod to fotografijo je prikaz kolesa trolejbusa z vgrajenim elektromotorjem Lohner-Porsche iz prometnega muzeja v Budimpešti.
Mi si bomo sposodili eno fotografijo s spleta (Porsche Museum), ki kaže, kako izgleda tak elektromotor v pestu...
Vse to je prikazano z namenom, da se prikaže, da je bil tako zgrajen tudi Piranski trolejbus.
Naslednja fotografija v knjigi ima naslov: "Piranski trolejbus, tovarniški posnetek, 1909".
Fotografijo si bomo sposodili na spletu pri tistih, ki so naredili repliko trolejbusa v Gmündu:
Jasno je, da je bil trolejbus v Gmündu res izdelan po sistemu "Lohner-Porsche", torej s pogonskima elektromotorjema na pestu.
Glede na to, da Piranski trolejbus po videzu ni podoben trolejbusu iz Gmünda, in je jasno, da Piranski trolejbus ni imel vgrajenih elektromotorjev v pestu, to logično pomeni da je fotografija Piranskega trolejbusa v knjigi T. Brate napačna in ne predstavlja Piranskega trolejbusa.
Sedaj si poglejmo še tekst v knjigi o Piranskem trolejbusu:
citat
"V avstrijskem mestu Gmünd" so že leta 1907 dogradili prvo takšno "železnico" po sistemu Lohner-Porsche-Stoll v dolžini 3 km in delovala je prav dobro.
Seveda novost ni ostala skrita Pirančanom. Jezni na birokratske škrice z Dunaja so se nanje požvižgali in brez predhodnega dovoljenja železniškega ministrstva naročili izgradnjo trolejbusne proge. Ker je bila nova "železnica" brez tirnic, si pač dovoljenja za gradnjo proge ni bilo treba pridobiti."
Podatki, da je delovala v Gmündu trolejbusna proga po sistemu Lohner-Porsche-Stoll od leta 1907 so pravilni.
Popolnoma zgrešen pa je pogled, da so se Pirančani kar po svoje izognili dovoljenju za gradnjo trolejbusne proge od Pirana do Sv. Lucije. To seveda ni res, potrebno je vedeti, da je moralo biti izdano gradbeno dovoljenje, sklenjen je moral biti dogovor o uporabi ceste, nad cesto se je zgradil zgornji vod in še kaj se bi našlo. Po izgradnji je moral biti opravljen tehnični pregled itd.
Torej vse tako kot danes oziroma tako, kot smo opisovali pri izgradnji ljubljanskega tramvaja.
Nadaljevanje teksta iz knjige:
" Dne 24. oktobra leta 1909 je med železniško postajo v Sv. Luciji in Piranom prvič zapeljal nov trolejbus, druga taka proga v stari Avstriji. Vozila so bila ozka in visoka, kolesa pa obložena s trdo gumo brez pnevmatik.
Pogonski elektromotorji so bili nameščeni neposredno v pestu prednjih koles (Porschejev izum!), s tem da je bil stator del vrtečega se kolesa, rotor pa je bil nabit na os in na njej nepremičen. Prenosov z zobniki ni bilo, pogon je bil neposreden. Vozilo je sprejelo 25 potnikov in je imelo 15 sedežev in 10 stojišč. Trolejbus je lahko vlekel s seboj tudi pikolico, če je bilo potrebno."
Tekst govori o pogonu z elektromotorjema v pestu kolesa po sistemu Lohner-Porsche in je pravilen za trolejbus v Gmündu, za trolejbus v Piranu pa velja, da je imel le en pogonski motor, ki je preko menjalnega predležja gnal sprednji kolesi.
Se pravi, da je zgornji zapis (odebeljen) v knjigi T.Brate: "Parenzana, železnica za vse čase", napačen.
Piranski trolejbus: pogonski motor z menjalnim predležjem
Vgradnja elektromotorja s prenosnim predležjem oz. Grisson menjalnikom:
Na sliki trolejbusa v Piranu se vidi z rdečo puščico označen menjalnik !
Mislim pa, da bi bilo potrebno pogledati v knjigo avtorja Martina Haráka: Straßenbahnen der k.u.k. Donaumonarchie Tramway- und Trolleybusbetriebe in Österreich-Ungarn, € 59,00...
...pa bi bilo vse jasno!
Sigurno je zbral gradivo v arhivih.
pozdrav
Darko
morda iz zgoraj navedenih podatkov ni popolnoma razumljivo, o katerih napačnih podatkih v člankih Tadeja Brateta in posledično v wikipediji pišem.
Če gremo po vrsti...
Tadej Brate napisal/-a:Spoštovani vsi!
Če koga kaj več zanima o piranskem tramvaju in trolejbusu si to lahko poglejte v knjigi "Parenzana, železnica za vse čase", avtor T. Brate. Uspelo je bilo zbrati veliko slikovnega materiala in tudi nekaj novih informacij.
Prijetno branje želim!
T.B.
Pogledali si bomo te informacije v knjigi "Parenzana, železnica za vse čase" (izšla 2007), ki so drugačne kot v prejšnjih člankih.
Nas zanima trenutno samo trolejbus v Piranu, ki je omenjen v knjigi od strani 88 do strani 97.
Slike bomo uporabljali druge, da ne bo prišlo do problema intelektualne lastnine oziroma kraje fotografij.
Prva slika je v knjigi ČB: Trolejbus na Tartinijevem trgu in je točno taka, kot jo mi imamo zgoraj barvno.
Na drugi strani (stran 89) je fotografija električnega avtomobila Lohner-Porsche iz leta 1900.
Takole piše:
" V pestu prednjih koles je na osi nataknjen elektromotor z direktnim pogonom, kot so ga kasneje uporabili Nemci za pogon trolejbusov. Rotor je pravzaprav miroval na osi, stator pa je bil del kolesa in se je vrtel."
Mi si bomo fotografijo sposodili na spletu:
preneseno z: http://wikicars.org/en/Lohner-Porsche_Mixte_Hybrid
Pod to fotografijo je prikaz kolesa trolejbusa z vgrajenim elektromotorjem Lohner-Porsche iz prometnega muzeja v Budimpešti.
Mi si bomo sposodili eno fotografijo s spleta (Porsche Museum), ki kaže, kako izgleda tak elektromotor v pestu...
Vse to je prikazano z namenom, da se prikaže, da je bil tako zgrajen tudi Piranski trolejbus.
Naslednja fotografija v knjigi ima naslov: "Piranski trolejbus, tovarniški posnetek, 1909".
Fotografijo si bomo sposodili na spletu pri tistih, ki so naredili repliko trolejbusa v Gmündu:
Jasno je, da je bil trolejbus v Gmündu res izdelan po sistemu "Lohner-Porsche", torej s pogonskima elektromotorjema na pestu.
Glede na to, da Piranski trolejbus po videzu ni podoben trolejbusu iz Gmünda, in je jasno, da Piranski trolejbus ni imel vgrajenih elektromotorjev v pestu, to logično pomeni da je fotografija Piranskega trolejbusa v knjigi T. Brate napačna in ne predstavlja Piranskega trolejbusa.
Sedaj si poglejmo še tekst v knjigi o Piranskem trolejbusu:
citat
"V avstrijskem mestu Gmünd" so že leta 1907 dogradili prvo takšno "železnico" po sistemu Lohner-Porsche-Stoll v dolžini 3 km in delovala je prav dobro.
Seveda novost ni ostala skrita Pirančanom. Jezni na birokratske škrice z Dunaja so se nanje požvižgali in brez predhodnega dovoljenja železniškega ministrstva naročili izgradnjo trolejbusne proge. Ker je bila nova "železnica" brez tirnic, si pač dovoljenja za gradnjo proge ni bilo treba pridobiti."
Podatki, da je delovala v Gmündu trolejbusna proga po sistemu Lohner-Porsche-Stoll od leta 1907 so pravilni.
Popolnoma zgrešen pa je pogled, da so se Pirančani kar po svoje izognili dovoljenju za gradnjo trolejbusne proge od Pirana do Sv. Lucije. To seveda ni res, potrebno je vedeti, da je moralo biti izdano gradbeno dovoljenje, sklenjen je moral biti dogovor o uporabi ceste, nad cesto se je zgradil zgornji vod in še kaj se bi našlo. Po izgradnji je moral biti opravljen tehnični pregled itd.
Torej vse tako kot danes oziroma tako, kot smo opisovali pri izgradnji ljubljanskega tramvaja.
Nadaljevanje teksta iz knjige:
" Dne 24. oktobra leta 1909 je med železniško postajo v Sv. Luciji in Piranom prvič zapeljal nov trolejbus, druga taka proga v stari Avstriji. Vozila so bila ozka in visoka, kolesa pa obložena s trdo gumo brez pnevmatik.
Pogonski elektromotorji so bili nameščeni neposredno v pestu prednjih koles (Porschejev izum!), s tem da je bil stator del vrtečega se kolesa, rotor pa je bil nabit na os in na njej nepremičen. Prenosov z zobniki ni bilo, pogon je bil neposreden. Vozilo je sprejelo 25 potnikov in je imelo 15 sedežev in 10 stojišč. Trolejbus je lahko vlekel s seboj tudi pikolico, če je bilo potrebno."
Tekst govori o pogonu z elektromotorjema v pestu kolesa po sistemu Lohner-Porsche in je pravilen za trolejbus v Gmündu, za trolejbus v Piranu pa velja, da je imel le en pogonski motor, ki je preko menjalnega predležja gnal sprednji kolesi.
Se pravi, da je zgornji zapis (odebeljen) v knjigi T.Brate: "Parenzana, železnica za vse čase", napačen.
Piranski trolejbus: pogonski motor z menjalnim predležjem
Vgradnja elektromotorja s prenosnim predležjem oz. Grisson menjalnikom:
Na sliki trolejbusa v Piranu se vidi z rdečo puščico označen menjalnik !
Mislim pa, da bi bilo potrebno pogledati v knjigo avtorja Martina Haráka: Straßenbahnen der k.u.k. Donaumonarchie Tramway- und Trolleybusbetriebe in Österreich-Ungarn, € 59,00...
...pa bi bilo vse jasno!
Sigurno je zbral gradivo v arhivih.
pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 07.01.2018, 21:00, skupaj popravljeno 1 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1951
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
Re: Piranski tramvaj
Tale Grisson menjalnik me spominja na cikloidno gonilo - en obrat motorja = en razdelek na izhodnem zobniku. Skratka, zelo veliko prestavno razmerje.
preglednik
Re: Piranski tramvaj
Najbrž ima veliko prestavno razmerje smisel.preglednik napisal/-a:Tale Grisson menjalnik me spominja na cikloidno gonilo - en obrat motorja = en razdelek na izhodnem zobniku. Skratka, zelo veliko prestavno razmerje.
Mislim si, da trolejbus ni dosegal hitrosti več kot recimo 30 km/h, to je slabih 10 m/s. Če sklepam po velikosti koles v sorazmerju z velikostjo ljudi na fotografiji, bi rekel da so imela kolesa premer med 0,8 in 1 metrom. Pri polni hitrosti so se torej vrtila s kakšnimi 3 obrati na sekundo. Elektromotor je svojo polno moč verjetno razvil pri okoli 1200 obratih na minuto, to je 20 obratov na sekundo. Potrebno je torej menjalno razmerje tam okoli 1:10.
Glej ga zlomka, tisto one na @ŽCovi fotografiji pogonskega motorja z menjalnikom ima ravno 10 razdelkov na izhodnem zobniku ...
LP, Metod
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Piranski tramvaj
Z razmerji se lahko pri Grissonovem predležju igraš...
link: http://maul-konstruktion.eu/pdf/Fachber ... triebe.pdf
Pri sistemu Schiemann so uporabljali 1:11 oz. 1:10.
pozdrav
Darko
link: http://maul-konstruktion.eu/pdf/Fachber ... triebe.pdf
Pri sistemu Schiemann so uporabljali 1:11 oz. 1:10.
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1951
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Piranski tramvaj
Jaz sem strojnik, pa o njih na faksu nisem slišal besede niti jih v svoji karieri videl
pozdrav
Darko
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1951
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
Re: Piranski tramvaj
Nekaj pa mora ostati za "univerzo v tretjem življenskem obdobju".
http://dingler.culture.hu-berlin.de/art ... 5/ar315028
http://dingler.culture.hu-berlin.de/art ... 5/ar315028
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Piranski tramvaj
Ja, res je...
Brez teorije ne gre
Do sedaj smo buljili v "izbočene dele" prvega kolesa, da bi videli Porschejev izum na Piranskem trolejbusu
Da pa ne bo kdo rekel, da je morda imel Piranski trolejbus zadnja pogonska kolesa z elektromotorjema v pestu, pa si poglejmo še skozi zadnje kolo...
Detajl...
FILOVIA PIRANO PORTOROSE = TROLEJBUS PIRAN PORTOROŽ
Jaz skozi zadnja kolesa vidim....piranski tlak
pozdrav
Darko
Brez teorije ne gre
Do sedaj smo buljili v "izbočene dele" prvega kolesa, da bi videli Porschejev izum na Piranskem trolejbusu
Da pa ne bo kdo rekel, da je morda imel Piranski trolejbus zadnja pogonska kolesa z elektromotorjema v pestu, pa si poglejmo še skozi zadnje kolo...
Detajl...
FILOVIA PIRANO PORTOROSE = TROLEJBUS PIRAN PORTOROŽ
Jaz skozi zadnja kolesa vidim....piranski tlak
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Piranski tramvaj
Pozdravljeni,
poglejmo si, kaj naši, slovenski elektroenergetiki pišejo o svoji zgodovini in zgodovini razvoja elektrifikacije.
Osnovna literatura je: Razvoj elektrifikacije Slovenije v večih knjigah, nas zanima do leta 1945, ki jo je izdalo Elektrogospodarstvo Slovenije, prvič leta 1976.
Na primeru Pirana bomo videli, da bodo morali elektroenergetiki začeti pisati zgodovino na novo
Za vzorec najprej poglejmo, kako se "kopipejsta" ta zgodovina do današnjih dni.
Na spletu je n.pr. članek o RAZVOJ ELEKTRIFIKACIJE V zadnjih dvestotih letih...
V članku je povzetek nekega podatka iz zgoraj omenjene knjige, ki je napačen
link: http://www.powerlab.um.si/novo2012/Download/Razvoj.pdf
citat:
"Kot zanimivost še navedimo, da je bila prvič na Slovenskem uporabljena električna
energija za električno vleko (tramvaja) v Piranu (1895) celih 6 let prej kot v Ljubljani
(1901). V Kočevju (1896) pa se je tedanja občina kot prva na Slovenskem odločila za
preskrbo mesta z elektriko za javne potrebe."
Poglejmo, če v zgoraj omenjeni knjigi to res piše
Ja res je, "kopipejst" je pravilen
Nadaljujemo pregled omemb razvoja elektrifikacije v Piranu v zgoraj omenjeni knjigi.
Pravljica se nadaljuje...
Je pa v vsakem prispevku nekaj vrednega
Tudi lepa slovenska beseda: bojda
Izvemo, da je Siemens-Schuckert izdal knjižico: "Elektrische Kleinbahn Pirano -Portorose"
Bo potrebno "pokukati" v njo
Tale izsek fotografije je že narejen iz ene objavljene fotografije v knjižici...
Pogledati pa bo potrebno za Piranski tramvaj tudi v to knjigo:
pozdrav
Darko
poglejmo si, kaj naši, slovenski elektroenergetiki pišejo o svoji zgodovini in zgodovini razvoja elektrifikacije.
Osnovna literatura je: Razvoj elektrifikacije Slovenije v večih knjigah, nas zanima do leta 1945, ki jo je izdalo Elektrogospodarstvo Slovenije, prvič leta 1976.
Na primeru Pirana bomo videli, da bodo morali elektroenergetiki začeti pisati zgodovino na novo
Za vzorec najprej poglejmo, kako se "kopipejsta" ta zgodovina do današnjih dni.
Na spletu je n.pr. članek o RAZVOJ ELEKTRIFIKACIJE V zadnjih dvestotih letih...
V članku je povzetek nekega podatka iz zgoraj omenjene knjige, ki je napačen
link: http://www.powerlab.um.si/novo2012/Download/Razvoj.pdf
citat:
"Kot zanimivost še navedimo, da je bila prvič na Slovenskem uporabljena električna
energija za električno vleko (tramvaja) v Piranu (1895) celih 6 let prej kot v Ljubljani
(1901). V Kočevju (1896) pa se je tedanja občina kot prva na Slovenskem odločila za
preskrbo mesta z elektriko za javne potrebe."
Poglejmo, če v zgoraj omenjeni knjigi to res piše
Ja res je, "kopipejst" je pravilen
Nadaljujemo pregled omemb razvoja elektrifikacije v Piranu v zgoraj omenjeni knjigi.
Pravljica se nadaljuje...
Je pa v vsakem prispevku nekaj vrednega
Tudi lepa slovenska beseda: bojda
Izvemo, da je Siemens-Schuckert izdal knjižico: "Elektrische Kleinbahn Pirano -Portorose"
Bo potrebno "pokukati" v njo
Tale izsek fotografije je že narejen iz ene objavljene fotografije v knjižici...
Pogledati pa bo potrebno za Piranski tramvaj tudi v to knjigo:
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers