Ljubljanski tramvaj

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Odgovori
jž 363
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 221
Pridružen: 17.01.2014, 21:13

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a jž 363 »

Pa ne bodite preveč strogo, prosim. Saj v takratni Ljubljani niso počeli nič kar se ni dogajalo povsod po Evropi in svetu, le stopali so v korak s časom. Pa spet si predstavljajte da so v tem času trolejbusi resnično bili "in" - enako kot so sedaj zaželeni novi modulni nizkopodni tramvaji.

V današnjem času nam ukinitev tramvaja seveda izgleda kot slaba poteza, takratni ljudje pa so hrepeneli po obnovi in sodobno urejenem mestnem prometu. Kljub veliki propagandi ki se čuti med vrsticami zapisnikov, ostaja dejstvo da je bil tramvajski sistem Ljubljane v takšnem stanju ki bi ga počasi vseeno pripeljalo do konca. Le razlika je v tem da bi agonija trajala bolj dolgo...
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

jž 363,

ja, imaš prav.

Zadnje čase smo vsi usmerjeni v "stroge kritike"...

Če bi se lahko vživeli v tiste čase se bi morda obnašali drugače. Prav zato sem objavil toliko zapisnikov, da se lažje vživimo v tiste čase in izvemo vse podrobnosti. Da si lažje ustvarimo svoje mnenje.
Do sedaj tega ni bilo mogoče. Govorilo se je pač nekaj "na pamet", kot pri drugih primerih v današnjih časih. Seveda smo se pripravljeni brez poznavanja zadev skregati "na smrt", da imamo pač vsak zase prav.

Zadnji tak primer mi je bil nemško vojaško pokopališče v Kranju. Na forumu slo-tech so se forumaši skregali "na smrt", koliko je pokopanih "Nemcev" na pokopališču v Kranju. Eni so trdili, da je v celi Sloveniji padlo 500 "Nemcev", drugi 6000. Žalostno je, da slovenski zgodovinarji niso tega mogli "pogruntati" v času komunizma/socializma, niti v času po propadu obeh sistemov.
Vzel sem si čas (tri leta) in naredil seznam, ki ga nima niti nemška vlada in ga ni moč spodbiti nobenemu zgodovinarju, saj je podprt z mrliškimi listi in rekonstrukcijo pokopališča. Pokopanih je v Kranju 1240 "Nemcev" (plus morda še ene 50, ki pa so jih morda zagrebli konec aprila in v maju 1945 in ni nobenih zapisov). Seznam se lahko dopolnjuje le s prinešenim mrliškim listom.
Torej diskusije je konec o tem številu, prijavil se ni nihče v času, ko smo imeli razstavo o tej temi v Kranju.
To je lep primer, kako se da eno brezvezno razpravo omejiti ali celo prekiniti.Na forumu slo-tech je razpravo, ki je trajala leta 2006 manj kot mesec dni in imela 20 strani, prekinil moderator z besedami:
"Zaklepam. Tema se je že zdavnaj izrodila, imeli ste možnost obrazloženega postanja z navajanjem virov, zadnji posti pa ne kažejo obetavnega nadaljevanja. Če bo kdo imel kake pametne nove podatke z navedbo vira, naj sporoči in bom dodal v temo. Morda celo odklenil, če bo takih junakov več."
Je pa zanimivo, da sem se hotel postaviti v vlogo tistega "junaka", ki si ga je želel moderator, vendar je bil moj prispevek na forumu v roku 6 ur blokiran "preko noči".
Dodajam link izključno zato, da ne izpade, da se izmišljujem: https://slo-tech.com/forum/t218524/0

V bistvu sem šel potem v raziskavo tega pokopališča ravno zaradi tega, da pokažem, da se vse da, in da se zaradi takih zadev ne izplača prepirati. Je pa na koncu nastala kvalitetna zgodovinska raziskava, ki sem jo pred mesecem dni predstavil v Münstru. Prisotni so bili trije priznani nemški doktorji zgodovine, ki se v Nemčiji ukvarjajo s podobnimi zadevami in so raziskavo pohvalili in dejali, da takšne še niso videli.

Toliko o tem, koliko smo Slovenci tolerantni in dojemljivi za dejstva.

Sicer je to popolni OT, ampak koliko smo jih že imeli.
Se pa da na nekem problemu, ki ni povezan s tiri (ali celo "breztirno" (Gleislose)v primeru trolejbusa, ki smo ga imeli v Piranu in Ljubljani), da nekaj prikazati. :idea:


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
Anzee
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 808
Pridružen: 08.04.2008, 12:55

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a Anzee »

železocestnik napisal/-a:jž 363,
V bistvu sem šel potem v raziskavo tega pokopališča ravno zaradi tega, da pokažem, da se vse da, in da se zaradi takih zadev ne izplača prepirati. Je pa na koncu nastala kvalitetna zgodovinska raziskava, ki sem jo pred mesecem dni predstavil v Münstru. Prisotni so bili trije priznani nemški doktorji zgodovine, ki se v Nemčiji ukvarjajo s podobnimi zadevami in so raziskavo pohvalili in dejali, da takšne še niso videli.
Kljub off topicu si tole zasluzi =D> =D> =D> :berr
fotografija | video produkcija | graficno oblikovanje | tisk na majice | http://www.psgt-productions.com :)
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O: 388950


Pozdravljeni,

če pogledamo, s kakšnimi fotografijamo motor-generatorja v mestni elektrarni smo bili včasih (12.11.2915) zadovoljni :roll:
železocestnik napisal/-a:Pozdravljeni,

Če pa si hočemo ustvariti soliden vpogled na napajanje novo zgrajenega tramvaja v Ljubljani leta 1901, pa si je potrebno ogledati obratovanje ljubljanske elektrarne, zgrajene leta1897.


Pogledati je potrebno le v knjigo Razvoj elektrifikacije na Slovenskem in v članek ravnatelja Ing. Sonca o zgodovini mestne elektrarne. Mislim, da je imel takrat na voljo vso arhivsko gradivo...

Slika


Če povzamemo:

Termoelektrarna (TE) je konec leta 1897 obratoval z dvema parnima strojema po 200 KM, ki sta poganjala dinamo stroja po 120 kW z napetostjo 2x 150 V. Rotor sta imela v obliki zunanjekotve z navitji, v sredini dinama pa je bil mirujoč stator s smernimi poli :shock:

Zaradi varnega obratovanja in zmanjšanja sunkov ter obratovanja parnih strojev le zvečer do polnoči, so spojili dinama z akumulatorsko baterijo zmogljivosti 726 Ah. Akumulatorska baterija je prevzela vso nočno obtežbo do jutranjih ur.

Izkazalo pa se je takšno obratovanje za neekonomično. Kljub vsemu pa je poraba električne energije toliko narasla, da so že leta 1899 postavili v elektrarni še tretji parni stroj z dinamom za 400 KM.

Ljubljanska občina je iskala rešitve za nastalo situacijo in jo našla z novim, velikim porabnikom preko dneva, električno cestno železnico (ECŽ).

Ker pa je ECŽ rabila enosmerno napetost 550 V, so morali v elektrarni namestiti pretvornik, ki je spreminjal enosmerno napetost 300 V na 550 V (motorgenerator).

Ker smo o teh strojih govorili že v prvem delu teme, tega sedaj ne bi tukaj ponavljali, da ne zasmetimo teme :wink:

(resnični vzrok je ta, da ne najdem na hitro, na kateri strani smo imeli takrat diskusijo :lol: )


Slika
Mestna elektrarna ljubljanska (MEL); Foto: MNZS

Slika



S pričetkom obratovanja ECŽ pa so nastale škodljive motnje v omrežju v obliki znatnih tokovnih sunkov, ki so povzročali neljubo nihanje napetosti. Da bi te sunke ublažili, so morali postaviti dodatno akumulatorsko baterijo zmogljivosti 500 Ah in njej ustrezni enosmerni pretvornik.

Poraba električne energije pa je polagoma naraščala, tako da je Mestna elektrarna Ljubljanska (MEL) leta 1905 postavila nov parni stroj z ustreznim kotlom in dinamom moči 540 kW, napetosti 2x150 V. Istočasno je povečala tudi akumulatorsko baterijo s takšno kapacitete 726 Ah.

S takšno opremo je MEL obratovala do leta 1925.
Decembra leta 1925 sta pričela delovati v MEL dva nova diesel motorja s po 600 KM z generatorjema izmeničnega toka po 520 kVA, 6 kV, 50 Hz, cos fi 0,6.
Ljubljana je tako izredno pozno uvedla v svoje omrežje trifazni tok. Odslej je imela dva omrežja: za enosmerni in za izmenični tok.

Tukaj je priložnost, da povemo, da je bila industrija naprednejša: že leta 1896 je na Fužinah pod Ljubljano delniška družba iz Gradca/Graz "Leykam-Josefsthal" z obrati v Vevčah, Goričanah in Medvodah, postavila dve vodni turbini, ki sta poganjali trifazni generator moči 650 kVA, 50 Hz. Poleg tega je dobavljala električno energijo papirnici Vevče po daljnovodu visoke napetosti 3 kV. To je bil prvi prenos izmenične električne energije na večjo razdaljo (okoli 3,1 km).


pozdrav
Darko

Sedaj nam pa nudi Slika kot arhivalijo meseca decembra 2017 ravno to fotografijo v polni resoluciji...

Slika

povečava: http://www.zal-lj.si/files/2017/12/Slika-2.jpg

Po dvokliku ga ne dobite več celega na monitor :wink: :lol: :lol:

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
mkx
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4113
Pridružen: 20.03.2011, 9:03
Kraj: Dolenjska

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a mkx »

železocestnik napisal/-a:Po dvokliku ga ne dobite več celega na monitor :wink: :lol: :lol:
Hjah, pa res. Po širini še gre, po višini pa res ne ... na 4k zaslon :wink:
LP, Metod
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,

dogodek (400.000 ogledov :shock: ) je šel mimo nas brez slavnosti.

Tema ima potencial pol milijona ogledov, posebej sedaj, ko si jo ogledujejo tudi roboti....

Če bi mi kdo to rekel pred osmimi leti, bi mu seveda ne verjel [-( :lol:

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:503550

Pozdravljeni,

tema o ljubljanskem tramvaju vztrajno "nabija" oglede, kljub temu , da ni novih prispevkov.

Čas je za en filmček stramvajem v glavni stranski vlogi.

Naslov filmčka: Mojster Plečnik

link do filmčka: http://www.arhiv.gov.si/si/delovna_podr ... r_plecnik/

Slika

V kolikor kdo želi izvedeti več o filmčku in mojstru Plečniku, si to lahko ogleda v arhivaliji meseca aprla 2017
link: http://www.arhiv.gov.si/si/delovna_podr ... pril_2017/

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
preglednik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1947
Pridružen: 20.09.2006, 15:24
Kraj: Primorska

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a preglednik »

jž 363 napisal/-a: V današnjem času nam ukinitev tramvaja seveda izgleda kot slaba poteza, takratni ljudje pa so hrepeneli po obnovi in sodobno urejenem mestnem prometu. Kljub veliki propagandi ki se čuti med vrsticami zapisnikov, ostaja dejstvo da je bil tramvajski sistem Ljubljane v takšnem stanju ki bi ga počasi vseeno pripeljalo do konca. Le razlika je v tem da bi agonija trajala bolj dolgo...
Se ne strinjam povsem. Vsaka stvar je v začetku nova, na koncu pa stara. Razen če se vmes ne posodablja glede na zahteve časa. Če bi politika takrat ravnala drugače, bi imela Ljubljana danes lahko sodoben tramvaj, kot ga ima Zagreb.
preglednik
Uporabniški avatar
željko halambek
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 413
Pridružen: 26.06.2006, 18:16
Kraj: BREŽICE

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a željko halambek »

preglednik napisal/-a:
jž 363 napisal/-a: V današnjem času nam ukinitev tramvaja seveda izgleda kot slaba poteza, takratni ljudje pa so hrepeneli po obnovi in sodobno urejenem mestnem prometu. Kljub veliki propagandi ki se čuti med vrsticami zapisnikov, ostaja dejstvo da je bil tramvajski sistem Ljubljane v takšnem stanju ki bi ga počasi vseeno pripeljalo do konca. Le razlika je v tem da bi agonija trajala bolj dolgo...
Se ne strinjam povsem. Vsaka stvar je v začetku nova, na koncu pa stara. Razen če se vmes ne posodablja glede na zahteve časa. Če bi politika takrat ravnala drugače, bi imela Ljubljana danes lahko sodoben tramvaj, kot ga ima Zagreb.
Pozdrvljeni vsi skupaj! Zanimiv je podatek da je Zagreb po drugi sv. vojni imel kompletno mrežo speljano kot dvotirno. Izjema je bi kratek odsep do sajmišča (cca 500m) na Hezelovoj ki je obratovala občasno. Po letu 1948 so na vseh končnih postajah bile petlje ter ni bila već potreba po dvosmernih tramvajih in manevriranja z kompozicijami. To je eden od razlogo zakaj je zagrebški tramvaj obstal. Tudi v Zagrebu je bil sredi 50tih pritisk da se delno tramvaj zamenja z trolejbusi. Ampak zaradi pravočasne modernizacije tramvajskega omrežja je v ključnem času tramvaj v Zagrebu bil konkorenten trolejbusni alternativi za razliko od ljubljanskega tramvaja ki je še zmaraj imal nekaj prog enotirnih ter bez petlji.
Uporabniški avatar
trackpan
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 834
Pridružen: 18.03.2014, 11:06

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a trackpan »

Pozdravljeni pozitivno misleči :D

Ja, Zagreb je imel več sreče pri tramvaju kot Ljubljana. Poglejmo malce v zgodovino in vidimo, da je ob ključnih trenutkih kaj "močno" zaškripalo. Že ob odprtju so načrtovali, da bodo "potegnili" proge še v druge konce mesta, pa vemo, da se je zgodilo šele v letu 1931. Kasneje ni bilo dosti bolje. Vmes smo imeli 1.svetovno vojno, gospodarsko krizo in 2.svetovno vojno. Tedaj, ko bi moralo priti do modernizacije oz. vsaj obnovitve, je zmeraj kaj prišlo vmes. Znanja je bilo dovolj, saj priča o tem tudi v letu 1939 t.i. "Lobetov tramvaj". In tako nastopijo petdeseta leta. V začetku se je zdelo, da nameravajo tramvaj ohraniti. Za primer vzemimo tunel pod ljubljanski gradom, kjer so načrtovali tramvajsko progo. Potem, pa je nastopilo leto 1953, ko se v političnih krogih odločijo, da bodo zadevo ukinili in jo nadomestili z "modernimi" trolejbusi in avtobusi. Reveža so toliko časa "mrcvarili", da so na koncu rekli : "Počivaj v miru, amen". :pope

Tista leta so bila tudi drugod v Evropi kritična. Za primer bi vzeli lahko Nantes. Med drugim so imeli v preteklosti tramvaj, ki je za pogon koristil stisnjen zrak. Odločitev, da električnega ukinejo (1958) so sprejeli leta 1949. Razloga sta bila, kot je razvidno iz wikipedije, dva. Bombni napadi so močno poškodovali omrežje in tramvaj se je zdel zastarel, hrupen in neudoben. Koncem sedemdesetih let so se morali odločiti kako naprej (promet). Podzemna železnica je bila predraga, trolejbusi so imeli premajhno kapaciteto in so sprejeli sklep, da na novo postavijo tramvajske linije.


O bodočnosti javnega prometa (tudi tramvaja), pa v kakšni drugi temi.


LP Igor
Uporabniški avatar
trackpan
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 834
Pridružen: 18.03.2014, 11:06

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a trackpan »

Pozdravljeni pozitivno misleči :D

Ali smo o Antonu Šušteršiču kaj povedali ? Njegova žena Marija Tičar, je imela papirnico na Schellenburgovi ulici, kjer so prodajali tudi razglednice.

https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... -sustersic


Kvaliteta je 1A.Izbral sem par fotografij:



Na levi strani visi plošča z oznako tramvajske postaje.

Slika
Vir:https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030552




Slika
Vir:https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030528




Slika
Vir:https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030524




Slika
Vir:https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030508




Slika
Vir:https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030489


se nadaljuje ....

LP Igor
Uporabniški avatar
trackpan
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 834
Pridružen: 18.03.2014, 11:06

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a trackpan »

Uporabniški avatar
Anzee
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 808
Pridružen: 08.04.2008, 12:55

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a Anzee »

Odlicne fotke! Meni osebno je bila ljubljana takratnega casa zelo vsec!
fotografija | video produkcija | graficno oblikovanje | tisk na majice | http://www.psgt-productions.com :)
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,

pogled z ljubljanskega nebotičnika (verjetno likof 1931) na....ljubljanski tramvaj: 2. posnetek

https://siol.net/novice/slovenija/prvic ... deo-428567

Objavljeno: siol.net novice

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
defy
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 89
Pridružen: 25.04.2010, 16:39

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a defy »

Predvsem je razlika, da ni v luftu obešenega malega milijona raznih reklam.
Odgovori