O: 467700
Pozdravljeni,
delo pri prikazu ukinjanja tramvaja je potrebno pospešiti, sicer mu ne pridemo do konca
Poglejmo še enkrat, kako si je Mestni svet predstavljal zamenjavo tramvaja s trolejbusi in tramvaji.
Najprej si poglejmo zapis v knjigi T. Brate: Ljubljanski tramvaj, 1990:
" Mestni svet je leta 1952 imenoval posebno komisijo, ki naj bi proučila promet v Ljubljani ter stanje in gospodarnost tramvaja. Po večmesečnem delu je komisija predložila rezultate raziskav.
Ugotovljeno je bilo, da tramvaj glede na urbanistično ureditev mesta ne pride več v poštev. Ogrožal naj bi naraščajoči cestni promet, ker mu je odvzemal dragocene vozne površine. Rekonstrukcija in obnovitev tramvajskega omrežja bi zahtevala ogromna finančna sredstva, saj bi bilo treba razširiti nekatere ulice in rušiti hiše, zamenjati večji del tirnic, dobaviti nove vozove, zamenjati električni vozni vod in okrepiti napajalno transformatorsko postajo. Vsi ti vzroki in pomanjkanje denarja so pomagali mestnim očetom pri odločitvi za ukinitev tramvaja in za uvedbo cenejše variante, in sicer trolejbusa, ki pa pozneje ni v celoti izpolnil pričakovanj.
Prednost trolejbusa naj bi bila predvsem v tem, da je bil brez tirnic in se je lažje prilagajal mestnemu prometu. Ekonomski izračun je pokazal, da bi se za krajše relacije splačalo uvesti trolejbuse, za daljše pa avtobuse. Za začetek so kupili štiri trolejbuse in zgradili progo od Gospodarskega razstavišča do Ježice. Trolejbus se je dobro izkazal in dela na modernizaciji mestnega prometa so stekla.
Ker tramvaja ni bilo mogoče opustiti čez noč in ker je uvajanje novih prometnih sredstev zahtevalo svoj čas, so sprejeli načrt za rekonstrukcijo mestnega prometa, in sicer v dveh stopnjah:
Prva stopnja:
Najprej so hoteli opustiti enotirne in najbolj obrenmenjene tramvajske linije na relaciji Vič-Šentvid in zamenjati tramvaj s trolejbusom. S to trolejbusno linijo naj bi se obstoječa linija z Ježice povezala tako, da bi zgradili njen podaljšek od Gospodarskega razstavišča čez železniško progo do Ajdovščine.
Odstraniti so nameravali enotirne tramvajske proge na Rakovnik in zamenjati tramvaj z avtobusi, ki naj bi vozili od Rudnika čez Prule in Levstikov trg ter po Cojzovi in Aškerčevi cesti skozi novo mestno središče do Ajdovščine, kjer so se stekale vse prometne linije.
Druga stopnja:
Do te naj bi prišlo potem, ko bi tramvajski vozovi in proga Moste-Žale odslužili.
Predvidevali so, da naj bi se to zgodilo v petih do desetih letih. Po tem času naj bi trolejbus zamenjal tramvaj tudi na liniji Žale-Ajdovščina-Moste. Tako naj bi tramvaj popolnoma nadomestila trolejbus in avtobus.
Ker je pozimi potrebnih za 20% več vozil kot sicer, so sklenili, da se število trolejbusov in učinek napajalnih naprav določi glede na povprečje. Potrebe v prometnih konicah naj bi pokrili dodatni avtobusi, ki se poleti lahko porabijo za različne priložnostne vožnje in sezonske linije. S tem bi bila zagotovljena boljša izraba voznega parka.
Za uresničitev predloženega programa je bilo treba
kupiti 20 trolejbusov in 15 avtobusov, zgraditi dve novi napajalni postaji za trolejbusne linije in razširiti in preurediti garaže in delavniške prostore.
Najprej so ukinili progo Magistrat-Rakovnik. Zaradi gradbenih del na predoru pod Gradom so morali zapreti oziroma prekiniti Florjansko ulico, po kateri je vozil tramvaj. To se je zgodilo 1. aprila 1956. Istega dne so uvedli avtobusno progo od Stadiona za Bežigradom preko Prul do Rakovnika.
...
Trolejbus je začel voziti med Vičem in Vižmarji maja 1957. Na obeh progah so tramvaj ukinil približno teden dni prej, v tem času pa so vozili avtobusi.
Ostala je torej le še ena tramvajska proga, ki je povezovala Žale z Mostami prek centra mesta ter pomožna proga za povezavo železniške postaje prek Njegoševe ulice do splošne bolnice. Predvidevali so, da bo tudi na teh progah trolejbus zamenjal tramvaj, vendar do tega pozneje ni prišlo.
Ko so novi avtobusi prispeli v Ljubljano, ni bilo več nobene ovire za ukinitev tramvajskega prometa.
V upanju, da bosta trolejbus in avtobus enakovredno nadomestila tramvaj, oziroma bosta še boljša, se je mestni svet odločil, da po kratkem postopku ukine tramvaj.
Leto 1958 pomeni konec ljubljanskega tramvaja.
Deževnega 20. decembra se je približno ob 14. uri zbrala pred Magistratom nepregledna množica Ljubljančanov.
....
Po slovesnem pogrebu pred magistratom so novi avtobusi takoj prevzeli svojo dolžnost in pričeli voziti na novi krožni progi Moste-Žale-Ajdovščina-Moste."
konec citata.
Citat je zato tako dolg, ker ga bomo primerjali z Investicijskim programom ECŽ z dne 13.8.1957.
Zgoraj povdarjen tekst (v knjigi ni povdarjen):
Ko so novi avtobusi prispeli v Ljubljano, ni bilo več nobene ovire za ukinitev tramvajskega prometa.
V upanju, da bosta trolejbus in avtobus enakovredno nadomestila tramvaj, oziroma bosta še boljša, se je mestni svet odločil, da po kratkem postopku ukine tramvaj.
je napačen.
Ni res, da ni bilo nobene ovire za ukinitev tramvajskega prometa, ko je prispelo v ECŽ 20 trolejbusov in 15 avtobusov leta 1956.
Je pa pravilen "brezčasni" zapis v knjigi, da se je mestni svet odločil, da po kratkem postopku ukine tramvaj.
Vendar se avtor (T. Brate) ni dovolj potrudil, da bi zbral podatke ali v arhivu ECŽ ali v arhivu Mestnega sveta Ljubljane.
Če imaš strah pred arhivi, lahko te podatke najdeš v nekaj urah v časopisih...
Je pa res, da včasih ni bilo tako enostavno najti podatkov v časopisih. Digitalizacija je naredila svoje
Ugotovili bomo,
kdaj je mestni svet sprejel kratek postopek ukinitve tramvaja in kaj je to pomenilo
za nakupe novih vozil (poleg 20 trolejbusov in 15 avtobusov).
Najprej pa si poglejmo fazno zamenjavo tramvajev v
Investicijskem programom ECŽ z dne 13.8.1957:
Iz zapisa izvemo nekaj novega: komisija je predlog o fazni zamenjavi dobila potrjen na 12. seji MLO z dne 9.9.1953.
pozdrav
Darko