Ljubljanski tramvaj

[železocestnik]

O:483180

Pozdravljeni,

dopis mestnega županstva na prezidenta pokrajinske uprave z dne 26.marca 1945 razkriva vse težave in vzroke, zakaj so že v osnovi predvideli izgubo za leto 1945...




14_2_2019

Na podlagi zgornjih podatkov so bili mesec dni pred koncem vojne v popolni izgubi

Rešitev za zmanjšanje izgube so videli v 100%-tnem povišanju cene vozovnice z 1 Lire na 2 Liri....
...in dodelitvi izrednega prispevka v znesku 2,051.976 Lir iz državnih sredstev za kritje primankljaja.

Nič od tega se ni dogodilo.
Izguba prvih štirih mesecev leta 1945 je šla na pleča proletarcev v novem sistemu po koncu WW2...


pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:483300

Pozdravljeni,
postavljamo si vprašanje, kdaj je pravzaprav ljubljanski tramvaj postal "naš"

Enostaven odgovor

Pogledaš v:



Poiščeš zapis za: SPLOŠNA MALOŽELEZNIŠKA DRUŽBA D.D. v Ljubljani...



Od 7. novembra 1946 delniške družbe SPLOŠNA MALOŽELEZNIŠKA DRUŽBA D.D. v Ljubljani...ni več




Novo podjetje se je vpisalo v register gospodarskih podjetij pri finančnem oddelku MLO (=Mestni ljudski odbor) okrožnega mesta Ljubljana.

Še toliko niso bili, da bi zapisali novo ime podjetja



Seveda mi nikomur ne verjamemo

Takoj bomo preverili, ali je to res



Res je vloga za izbris delniške družbe SPLOŠNA MALOŽELEZNIŠKA DRUŽBA D.D. v Ljubljani prispela na Okrožno sodišče v Ljubljani 6.11.1946.
Že naslednji dan je bila izbrisana.
So pa morali imeti na sodišču zaposlenih celo gručo ljudi, da so lahko tako ekspeditivno brisali delniške družbe iz trgovskega registra

Le kdo je podal predlog za izbris



Potrebujemo še samo nekoga, ki ta izbris "zahteva"...



Direktor je v vlogi za izbris zapisal novo ime podjetja: ELEKTRIČNA CESTNA ŽELEZNICA v Ljubljani



Direktor delniške družbe SPLOŠNA MALOŽELEZNIŠKA DRUŽBA D.D. v Ljubljani Ing. Janko Ženko je pristavil verjetno svoj zadnji podpis v dolgoletni dobi, kar jo je preživel pri tej delniški družbi.
Bil je preveč zastrupljen s kapitalizmom, čas je bil za novodobnega sekretarja. Seveda brez znanja...Ampak to ni bil problem.
Pa še član Rotary Cluba je bil.
Poznan je njegov verz:

Br. ing. Ženko:
Višnjani, kam ste svojega polža djali?
V Ljubljano smo za tramvaj ga prodali.
(fecit dr. Lavrič)


Mi potrebujemo nove, revolucionarne voditelje...

Vprašanje pa je, koliko elektrotehniških inženirjev je sploh še bilo na razpolago po koncu vojne od tistih s spiska članov Inženirske zbornice v Ljubljani v času od 1939-1944

1. inž. Ivan Ahtik, Ljubljana
2. inž. Miro Baraga, Črna pri Prevaljah
3. inž. Fedor Bleiweis-Trsteniški, Lj.
4. inž. Stane Bonač, Domžale
5. inž. Petar Bulić, Kranj
6. inž. Vinko Čop, Ljubljana
7. inž. Henrik Čopič, Ljubljana
8. inž. Hubert Fröhlich, Ptuj
9. inž. Pavel Gasparin, Trbovlje
10. inž. Milan Jenčič, Trbovlje
11. inž. Milan Kiepach, Maribor
12. inž. Ivan Klopčič, Šoštanj
13. inž. Peter Kresnik, Ljubljana
14. inž. Toussaint Levičnik, Jesenice
15. inž. Franjo Manda, Ljubljana
16. inž. Drago Matanović, Ljubljana
17. inž. Franc Miklavc, Ljubljana
18. inž. Leopold Milač, Ljubljana
19. inž. Pero Oman, Maribor
20. inž. Vladislav Pečenko, Ljubljana
21. inž. Ernest Pehani, Kranj
22. inž. Milan Pertot, Trbovlje
23. inž. Rudolf Plazzeriano, Ljubljana
24. inž. Rihard Pompe, Celje
25. inž. Herman Reš, Vevče
26. inž. Zdenko Rupnik, Ljubljana
27. inž. Jože Rus, Ljubljana
28. inž. Franc Smolik, Tržič
29. inž. Stanislav Sonc, Ljubljana
30. inž. Ludvik Šolar, Ruše
31. inž. Anton M. Štebi, Ljubljana
32. inž. Janko Trost, Vevče
33. inž. Franc Vagaja, Ljubljana
34. inž. Branko Vajda, Ljubljana
35. inž. Boris Valenčič, Litija
36. dr. inž. Milan Vidmar, Ljubljana
37. inž. Stanislav Weibl, Ljubljana
38. inž. Arnold Zupančič, Ljubljana
39. inž. Janko Ženko, Ljubljana


Iz igre pri upravljanju ljubljanskega tramvaja pa je izpadel še en inženir: elektro-strojni inženir prof. dr. ing. Milan Vidmar, naš znan podjetnik, univerzitetni rektor in šahovski velemojster.
Kako to?

Dolga leta je bil član in tudi podpredsednik v Upravnem svetu delniške družbe Allgemeine Österreichische Kleinbahn-Gesellschaft in SPLOŠNA MALOŽELEZNIŠKA DRUŽBA D.D., ter je pomagal s svojimi izkušnjami in zvezami, tudi pri Siemensu. Tudi tega je bilo konec.

pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pozdravljeni,

glede na to, da imamo zelo dobre primerjalne podatke za obratovanje tramvaja v letih 1946 in 1947, se bomo zadržali kar v teh prvih povojnih letih z vsemi zapleti vred.
Videli bomo tudi, kako so si nekateri zamišljali novi red, komunizem in socializem, ko bomo vsi enaki...

Podatki so verodostojni, iz bilanc in statističnih podatkov podjetja.



Torej: povojne zgode in nezgode ljubljanskega tramvaja...




pozdrav
Darko

[železocestnik]

Igor je pred časom dodal članek z dne 27.12.1947 iz časopisa Ljudska pravica o čakanju tramvaja na direktorja ECŽ.

Ljudske pravice ni .....dostopne na dLib.
Menda so v mesecu januarju 1948 objavili popravek oz. pojasnilo oz. celo opravičilo novinarja in direktorju "oprali" obraz.
Do takrat pa so ga "masirali" na vseh nivojih, verjetno tudi partijskih.

To je že ena "zgoda", o kateri nas "matra firbec", pa takrat pri Igorjevem prispevku nismo vedeli, na katero stran bi se postavili
In smo bili raje tiho. Če bi se razpisali, bi Google takoj našel stran na vlaki.info.
Tako pa ne vem, ali je bilo to pred pol leta ali pred enim letom
Še dobro, da se spomnim

Igor, na pomoč...
Funkcija išči ne pomaga, ker je oznaka "Ljudska pravica" na fotografiji
Zato nam tudi Google ne more pomagati...

pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:483470

Pozdravljeni,

evo Igorjeve kritike "po direktorju ECŽ" na strani 118:
Zanimivo, tudi če v brskalnik napišeš direktor ECŽ in ga daš celo v narekovaj, ne dobiš zadetka...

Pozdravljeni pozitivno misleči

...

Kritika po "direktorju ECŽ".



LP Igor

Mi bomo še vedno potrebovali Igorjevo pomoč. Prosili ga bomo, da se odpravi v NUK in pogleda Ljudsko pravico (januar 1948), kjer naj bi bila objavljena prava različica dogodka.
Meni je članarina potekla, brez da bi jo v enem letu vsaj enkrat uporabil

pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:483525

Pozdravljeni,

sem si šel danes pogledati "Ljudsko pravico" v živo...



Na žalost od 17.12.1947 do 31.1.1948 nisem našel popravka, ali opravičila.
Lahko, da nisem bil dovolj pazljiv, premetaval sem strani eno uro in obupal.
Morda bi se našlo z iskanjem po digitalizirani verziji V NUK-u...

Sedaj mi je vsaj jasno, v kateri rubriki je bil 17.12.1947 objavljen zapis na strani 7: Dopisi "Ljudski pravici".

Nekakšna pisma bralcev. Vprašanje, ali so jih cenzurirali ali pa vsaj malo preverili.



"Dopis" je podpisal V.F.
Torej neznanec, znan samo uredništvu Ljudske pravice.
Sigurno je bil zaupanja vreden možak, sicer ne bi objavili tega "dopisa" v glasilu Komunistične partije Slovenije.

Videli bomo, kakšne neprijetnosti je povzročil z "zapisom" direktorju ECŽ. Videli bomo, da sploh ni imel naziva direktor ECŽ. V ECŽ so imeli samo upravnika ECŽ.

Gremo po vrsti.

Najprej si bomo pogledali, kdaj je prvič sploh omenjen direktor ECŽ po izbrisu delniške družbe SPLOŠNA MALOŽELEZNIŠKA DRUŽBA D.D. v Ljubljani, dne 7.11.1946.

Na žalost imamo prvi zapis na voljo šele 15.3.1947 in tam piše, da je v.d. upravnika Nečemar Miha.

Izgleda, da se je dobro izkazal, zato ga je predsedstvo IO MLO izbralo za upravnika dne 25.maja 1947:



Tokrat piše Nečemer Miha. Zapisi primka se vseskozi menjavajo, tako da ne vem, kateri je pravi.

Po zapisu v "Ljudski pravici" dne 17.12.1947 se je začel odvijati klobčič z neverjetno hitrostjo.
Izgleda, da je vestičko prebral že pri jutranji kavici partijski sekretar na Komunalnem oddelku MLO (Mestni ljudski odbor) Ljubljana. In začel telefonarit naokoli.

Upravnik ECŽ je moral še isti dan napisati poročilo o dogodku. Naslednji dan ga je odnesel na Komunalni oddelek MLO.

Poglejmo si torej upravnikovo verzijo dogodka:





Ime avtorja "dopisa" se je "izposlovalo", težje je bilo s popravkom. Zakaj, ne vem.

Podatki avtorja "dopisa" v Ljudski pravici so zaenkrat deponirani na SSD-ju avtorja tega posta, dokler se ne razišče cela zadeva in ugotovi, ali je bil to nameren zapis očrniti upravnika ECŽ ali samo nepoznavanje razmer v ECŽ. Avtor "dopisa" je stanoval na Celovški cesti, torej je verjetno le poznal, kako tečejo zadeve v ECŽ. Takrat je bila Šiška mala vas. Vsi so poznali vse.


pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pozdravljeni,

zadeva kritika "po direktoju ECŽ" se ni zaustavila na Komunalnem oddelku MLO.

Več o zadevi so hoteli vedeti na Inspektoratu kontrolne komisije v Ljubljani. In to takoj

Poročati je bilo torej treba naprej.

Poverjenik na Komunalnem oddelku MLO, pod katerega je "spadala" električna cestna železnica, je spisal dopis 18.12.1947 Oddal ga je na Inspektorat kontrolne komisije v Ljubljani naslednji dan, 19.12.1947.
Nobenega zavlačevanja torej

Javil je dalje, da so zaslišali tovariša upravnika in tovariša Zoreta, preglednika Električne cestne železnice. Potem je poverjenik Komunalnega oddelka MLO dodal povzetek upravnikovega poročila o dogodku.
Potrdil je, da bi tramvaj do Sv. Vida vozil s polovično hitrostjo 45 minut, s tem pa, ko je upravnik uredil, da je lahko vozil s polno hitrostjo, je prispel v 20 do 25 minutah.
Res pa je, da je tramvaj pred odhodom stal 5-7 minut.
Poverjenik je na koncu tovariša upravnika ECŽ pohvalil, da je znan kot skromen in vesten uslužbenec in da si ni "nikdar dovolil kake udobnosti radi svojega položaja".





Videli bomo, ali je to pojasnilo zadostovalo za "višje organe" ali ne...

Pravzaprav je profitiral pri tej prvi vožnji tisti, ki se je peljal v Št.Vid:
45-25 minut= 20 minut
20 minut -7 minut (telefoniranje) = 13 minut

Tisti pa, ki se je peljal samo nekaj postaj, pač ni nič profitiral

So pa profitirali pri naslednjih vožnjah vsi

Pravzaprav bi se morali vprašati, kako imajo urejeno poslovanje/sporočanje med ECŽ in Mestno elektrarno

Kaj se je dogajalo potem po raznih "inštancah" zaenkrat ne vemo, iz dopisa z dne 2.1.1948 izvemo, da je bil poslan na "Ljudsko pravico" popravek s prošnjo, da ga v prvi naslednji številki objavijo. To se ni zgodilo in 29.12.1947 so poslali iz Komunalnega oddelka MLO na "Ljudsko pravico" dopis, da so to dolžni storiti po členu 10 Zakona o tisku.
Tudi telefonično so urgirali, rezultata ni.
Zaprosili so Inspektorat kontrolne komisije, da razišče, zakaj popravek še ni objavljen.



Se pravi, da smo že v letu 1948, zadeva se še ni razpletla...
Do 2.1.1948 popravek v "Ljudski pravici" ni bil objavljen.

Seveda se vprašamo, kaj je to za en Inspektorat kontrolne komisije.
Na žalost v ohranjenem arhivu: Mestni komite Zveze komunistov Slovenije Ljubljana 1945-1954 ni omenjeno, da je ohranjeno gradivo kontrolne komisije.

Je pa ohranjeno gradivo kontrolne komisije (častno, tovariško razsodišče) 1966-1979; pri: Mestni komite Zveze komunistov Slovenije Ljubljana, 1966-1989.

Se pravi, da ni bilo priporočljivo priti na dnevni red te komisije


pozdrav
Darko

[mkx]

Tokrat piše Nečemer Miha. Zapisi primka se vseskozi menjavajo, tako da ne vem, kateri je pravi.

....

Poglejmo si torej upravnikovo verzijo dogodka:

Glede na to, da je tale dopis napisal sam in se piodpisal kot Nečemar, bi rekel da je to pravilen zapis priimka.

[železocestnik]

O:483980

Metod, pozdravljen,

dobro, računamo, da je upravnik res sam natipkal poročilo.

Včeraj sem še enkrat eno uro "buljil" v "Ljudsko pravico", pa nisem našel v času od 2. do 20. januarja objave ECŽ verzije dogodka. Tokrat v Slovanski knjižnici. Sem začel sumiti, da so imeli dve izdaji "Ljudske pravice"....
Ker pa sem imel že pri roki "Ljudsko pravico", pa sem jo prebrskal do konca in kolateralno našel nekaj o Pionirski progi.

Raziskal pa sem tudi rubriko: "Dopisi Ljudski pravici", v kateri je bil 17.12.1947 objavljen zapis V.F. o čakanju tramvaja na direktorja.

V bistvu so to bila "pisma bralcev". Seveda mi ni bilo jasno, kako so se vsi podpisovali z inicialkami. Kot da recimo "Ljudska pravica" (=beri Komunistična partija Slovenije) brani malega človeka, ki si upa nekaj povedati po resnici.

Zanimivo pa je, da niso hoteli objaviti pritožbe ECŽ. Malo sem pregledal celoten letnik 1948 in v celem letniku niseem našel nobenega oglasa podjetja ECŽ. Druga podjetja in obrtniki so kar pogosto objavljali oglase. Morda je bil to razlog, da niso hteli objaviti "pritožbe" ECŽ.

Da so res poslali popravek v "Ljudsko pravico" dne 23.12.1947 imamo dokument z dne 29.12.1947, ko so s strani ECŽ ponovno urgirali in celo navajali 10. člen zakona o tisku...



Videli smo že, da tudi do 2.1.1948 v "Ljudski pravici" niso objavili tega popravka, poslanega 23.12.1947.

Zadeva je prišla tako daleč, da so izgleda "pritisnili" od "zgoraj" ali iz "ozadja" na poverjenika Komunalnega oddelka MLO (torej tistega, ki je v dopisu celo pohvalil upravnika ECŽ), da je moral napisati predlog, da se na Disciplinskerm sodišču pri MLO sproži disciplinski postopek.

ECŽ je namreč "spadal" skupaj z ostalimi komunalnimi podjetji sedaj pod Komunalni oddelek MLO.




pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pozdravleni,

pregledal sem "Ljudsko pravico" za leto 1948, da ugotovim, kakšen pristop so imeli pri rubriki: Dopisi "Ljudski pravici" oziroma kasneje.

Našel pa sem z dne 20.januar 1949 nov vozni red za ECŽ
Ali je nastal ravno v tem času zaradi dogodkov v zvezi z zapisom o čakanju tramvaja na upravnika ECŽ ne vem, so pa nočne vožnje s krajšimi razmiki...

Rubrika: Obvestila




Da nadaljujemo z raziskavo, kaj se je dogajalo z rubriko "pisma bralcev" v letu 1948.

Dne 1. januarja 1948 zasledimo v rubriki: "Beseda naših čitateljev" zapis z imenom in priimkom čitatelja, nič več z inicialkami...



Še več, uredništvo "Ljudske pravice se je "z ozirom" na ta dopis obrnilo na Glavno direkcijo eksploatacij železnic v Ljubljani (GDEŽ), ki jim je poslala dopolnilo. To dopolnilo so potem objavili skupaj z mnenjem "čitatelja".

Zanimivo, kako se je spremenila uredniška politika "Ljudske pravice" v enem mesecu

Mislim, da je bila rubrika "beseda naših čitateljev" še ene par krat, potem pa so jo ukinili.

Ker pa smo že v tem času, ki si ga pravzaprav ne znamo prav predstavljati, si MMG poglejmo še Prvomajske parole s prve strani "Ljudske pravice" z dne 25.4.1948, ki jih je odobril Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije



Tako so ljudje imeli še čas, da so jih napisali na zid ali na karton



Čez par mesecev te je kakšna izmed teh parol lahko stala glave

pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pozdravljeni,
videli smo predlog za začetek postopka proti upravniku ECŽ z dne. 6.1.1948, ki ga je napisal poverjenik Komunalnega oddelka MLO.

Dne 19.11948 pa je prišel odgovor s strani namestnka disciplinskega sodišča odgovor, da "ni razloga za uvedbo takega postopka, ker dejanje Nečemra ne predstavlja niti disciplinsko nerednost, niti disciplinski prekršek."



Upravniku so samo še sporočili 20.1.1948, da se je disciplinski postopek zaustavil, ker je "Ljudska pravica" objavila popravek v časopisu. Zato sem tudi iskal popravek od 2.1. do 20.1.1948
Zaenkrat ga še nisem našel




Človek bi mislil, da je to pomenilo konec problemov za upravnika ECŽ...

pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pozdravljeni,

ECŽ ni hotel iti z dnevnega reda...

Začeli so se iskati privilegiji tudi pri uslužbencih ECŽ...

Tokrat je šel v akcijo personalni odddelek MLO...
Vodja personalnega oddelka je bil ponavadi po podjetjih predsednik partijske celice. Kako je bilo na MLO ne vem.
V glavnem ni bilo dobro češenj zobati z njim....




Personalni oddelek je torej poslal dopis na Komunalni oddelek 15.1.1984.
Najprej so se morali pozanimati pri vseh komunalnih podjetjih MLO, med drugimi tudi pri ECŽ in že 19. januarja pripravili odgovor, 20. 1.1948 pa ga odposlali.
Napisali so, da nihče od uslužbencev v komunalnih podjetjih MLO nima privilegijev...razen: uslužbenci ECŽ, ki brezplačno prejemajo službeno obleko...

POZOR!

...na podlagi kolektivne pogodbe.... (to je še v redu)


sedaj pa:

...kolektivne pogodbe z dne 1.5.1944 (ojoj, tole pa ne bo v redu


...in zapisnika delavskega sosveta z dne 28.5.1946

Tudi tole ne bo dobro, da je delavski sosvet potrdil okupatorski kapitalistični sklep z dne 1.5.1944.

Kdo je sploh dovolili sosvete v ECŽ Da ni kdo začel prezgodak kikirikati


Poglejmo, kakšen odgovor so mu pripravili v ECŽ že 17. januarja 1948...



Jaz mislim, da upravnik sploh ni hotel podpisati kaj takega...


Le kako se je to razpletlo ?
Zaenkrat ne vemo in tudi ne bomo več brskali po takšnih dokumentih.

Za konec bomo pogledali, kaj so na ECŽ oz Komunalnem oddelku MLO pripravili za popravek članka z dne 17.12.1947. Glede na to, da so si "pridobili" ime avtorja članka, sedaj tudi ni več problem če bo napisan, glede na to, da se je uredniška politika "Ljudske pravice" spremenila in so začeli v "pismih bralcev" objavljati ime in priimek in ne več inicialk.

Torej, osnutek popravka, za katerega ne vemo, kdaj je bil objavljen
Sigurno pa so izpustili zadnji stavek, ki je že v osnutku prečrtan.







Mi si bomo sedaj pogledali raje dokumente, iz katerih bomo izvedeli kaj novega, kar se ne da izvedeti drugod.

Predvsem nas zanimaju uspehi ECŽ v tistem času.
Izgradnja prikolic je bil velik uspeh za podjetje, kjer se je nabralo kar nekaj strokovnjakov iz vseh področij.
Pogledali bomo, če obstaja kakšen zapis, kdaj so jih dokončali.

pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:484100

Pozdravljeni,

pogledali si bomo, kje so včasih lahko potegnili črto čez leto in se pohvalili. če so bili uspešni...
...ali pa izrekali samokritiko, če so bili slabi

To se je ponavadi dogajalo na "sindikatu".
Na koncu leta so ponavadi imeli "masoven" sestanek, na katerem so podelili tudi nagrade in priznanja.

Največji problem "masovnih" sestankov pa je bil nered, ki je na njih lahko nastal.
V bistvu ga je sklical sindikat in ne vodstvo podjetja. Seveda pa je vodstvo vedno imelo uvodno besedo.

Tudi na tem sestanku sindikata ECŽ dne 10.12.1947.
Razglasili so prvega udarnika in druge nagrajene ter pohvaljene delavce.

Za nas je zanimiv del zapisnika, kjer upravnik poroča o uspehih ECŽ:



Se pravi, da so se pred rokom končala naslednja dela v prvem letu petletke:

- ureditev Tržaške ceste

- zgraditev 10 prikolic do 1.novembra (2 meseca pred rokom in točno do takrat, kot so se obvezali delavci, da bodo to storili!)

Zgraditi jim je uspelo novo delavniško zgradbo v surovem stanju.
Plan je bil dosežen in presežen tudi v prometu.

Tako smo izvedeli, da so vseh 10 prikolic izdelali do 1. novembra 1947.

Pogledali pa bomo še, kakšne posledice je imel "zavoženi" sestanek sindikata.
Kaj se je dogodilo naslednje jutro



Katastrofa
500% več izpadov avtomatskih stikal v podpostaji ("štaciji")

Poleg tega pa še brezobnirna vožnja voznikov

V tej mali šoli komunizma/socializma so se verjetno hitro nekaj naučili vsi po vrsti: od delavcev, voznikov, sindikata dio upravnika ECŽ.
Na hitro so speljali disciplinske postopke in se za naslednji "masovni" sestanek sindikata vsekakor drugače pripravili. Seveda jim je ptri tem pomagala celica KP, ki pa je imela seveda tudi sama prvo učno uro o "masovnih" sestankih.

Za nas je važno, da smo se dokopali do podatka, da je bilo res vseh 10 prikolic dokončanih do 1. novembra 1947.

V knjigi T.Brate: Ljubljanski tramvaj, 1990, zasledimo o izdelavi teh desetih prikolic zapis:

citat:
"Prva je bila izdelana tri mesece pred rokom in septembra 1947 so jo slovesno vključili v promet. Takoj za njo so še istega leta izdelali še druge."

V bistvu smo preverili podatek in ga še bolj precizirali. Prva prikolica je šla v promet 15.9.1947, zadnje so bile končane 1.novembra 1947

O:460780

Vidimo, da je to res številka 121 in da je prvič peljala 15.9.1947.



pozdrav
Darko

Obstaja še en dopis Komunalnega oddelka MLO na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo z dne 29.10.1947, ki potrjuje, da gredo zadnje prikolice v promet do 1.11.1947:



Je pa v knjigi Ljubljanski tramvaj izredno malo podatkov za čas neposredno po drugi vojni.
Tisto kar je napisano na strani 123 pa je prepisano 100% dobesedno iz Zbornika 75 let Viatorja (tekst, kjer opisuje stanje po vojni direktor ECŽ Janez Žagar, ki je bil dirktor od leta 1949 do 1952). V knjigi Ljubljanski tramvaj je v literaturi citirano delo pod št. 10: Viator-75 let, jubilejni zbornik Viatorja, Ljubljana 1975.
Torej ni bilo opravljenih nobenih dodatnih raziskav v arhivih za ta povojni čas obstoja tramvaja (za prvo petoletko ).


pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:484375

Pozdravljeni,

nisem bil dovolj pozoren, zato ta zapis spodaj ni pravilen:

O:484100

...

Je pa v knjigi Ljubljanski tramvaj izredno malo podatkov za čas neposredno po drugi vojni.
Tisto kar je napisano na strani 123 pa je prepisano 100% dobesedno iz Zbornika 75 let Viatorja (tekst, kjer opisuje stanje po vojni direktor ECŽ Janez Žagar, ki je bil direktor od leta 1949 do 1952). V knjigi Ljubljanski tramvaj je v literaturi citirano delo pod št. 10: Viator-75 let, jubilejni zbornik Viatorja, Ljubljana 1975.
Torej ni bilo opravljenih nobenih dodatnih raziskav v arhivih za ta povojni čas obstoja tramvaja (za prvo petoletko ).

pozdrav
Darko

Šel sem podrobno pregledati Zbornik 75 let Viatorja.
Najprej je potrebno napisati, da je jubilejni zbornik Viatorja pripravil oddelek za propagando in informacije Viatorja.
Gradivo je zbral in napisal besedilo Zoran Jelenc.
Pri zbiranju in pripravi gradiva so pomembneje sodelovali: Magda Berden, Jože Kotnik, Slavko Krušnik, Marjeta Muri, Stanka Račič in Zdenko Zavadlav.
Strokovno je zgodovino delavskega gibanja in delovanja v času NOB pregledala Marica Čepe.

Se pravi, da je vse glavno besedilo napisal Zoran Jelenc s pomočjo sodelavcev.

Nas zanima trenutno v knjigi poglavje: POSTOPNA REKONSTRUKCIJA MESTNEGA PROMETA PO VOJNI

V tem poglavju je Zoran Jelenc dal v uvodu besedo bivšemu direktorju ECŽ v čašu od 1949. do 1952. leta.

Takole je zapisal:
O tem nam zgovorno pripoveduje bivši direktor tov. Žagar. Njegovo pripoved je Zoran Jelenc profesionalno označil z narekovajem.
Jaz nisem bil dovol pozoren in nisem opazil, kdaj se je narekovaj končal in od kod dalje je tekst Zorana Jelenca.

Vseeno si poglejmo to stran v Zborniku 75 let Viatorja, da se točno vidi, do kod sega pripoved bivšega direktorja Žagarja:



Popravljam svojo izjavo zgoraj, da je tekst v knjigi T.Brate: Ljubljanski tramvaj, Ljubljana 1990, na strani 123 prepisano 100% dobesedno iz Zbornika 75 let Viatorja (tekst, kjer opisuje stanje po vojni direktor ECŽ Janez Žagar, ki je bil direktor od leta 1949 do 1952).

Tekst bivšega direktorja Žagarja ni omenjen v knjigi T. Brate: Ljubjanski tramvaj nikjer. Tudi direktor Žagar v tej knjigi ni nikjer omenjen.

Ostajam pa pri trditvi, da je tekst, ki ga je napisal Zoran Jelenc, in se začne na strani 24 (glej zgoraj) z retoričnim vprašanjem: Kako pa se je razvijal mestni promet v Ljubljani ?
in nadaljuje na strani 25 kompletno dobesedno prepisan v knjigi T. Brate: Ljubljanski tramvaj.

Da se lahko naredi primerjava tekstov dodajam tukaj Jelenčev tekst na strani 25 iz Zbornika 75 let Viatorja:



Dobesedni prepis Jelenčevega zapisa sega do polovice drugega stolpca (glej zgoraj) in je vključen še ves odstavek: "Upoštevajoč vse razloge...do Ježice."

Popravljam svojo trditev, da je prepis v knjigi T. Brate na strani 123 100% enak Jelenčevemu zapisu. Prepisan je v obsegu 95%.

Mislim, da bi bilo potrebno za tako natančne prepise napisati, od kod izvirajo. Ali z oznako, opombo ali pa tako: "O tem času imamo na voljo podatke iz Zbornika 75 let Viatorja"...ali kaj podobnega. Kar tako prepisovati skupino odstavkov pač ni profesionalno, le z zapisom literature na koncu. Tako bralec sploh ne ve, kaj je zraslo na avtorjevem zeljniku in kaj pri drugih avtorjih.

Da pa ne bi mislili, da se je prepisovanje Jelenčevega teksta končalo na sredini drugega stolpca na strani 25 Zbornika 75 let Viatorja.
Jelenčev tekst od polovice strani 25 do konca strani 25 najdemo na straneh 142,146 in 147 v knjigi T. Brate: Ljubljanski tramvaj, 1990. Tokrat ne bom napisal v koliko % je prepisan. Lahko ugotovite sami.

pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pozdravljeni,

lotili se bomo pametnejšega dela, kot iskanja kdo od koga prepisuje



Poglejmo, kako so si v ECŽ-ju zamislili, kako se znebiti "slepih potnikov"*

*SSKJ: slepi potnik: ki nima voznega listka



Referent, ki je obdeloval predlog, se je izmazal tako, da je zahteval statistiko slepih potnikov. Ja, to je pa možno
Slepi potniki so vedno en korak pred kondukterji

Kljub vsemu jim je uspelo izposlovati tisti prostor na železniški postaji po več kot pol leta:



S.F. - S.N. !

pozdrav
Darko