Ljubljanski tramvaj

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8908
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 23.03.2019, 15:57

O:489650

Pozdravljeni,

poglejmo si nesrečo z dne 7.3.1948:
Zgodila se je na Celovški cesti, zjutraj, na zavarovanem železniškem prelazu, ko je vlak trčil v tramvaj.
V nesrečo je bil zapleten pogonski voz št. 49 in prikolica št.122.
V nesreči je bilo 5 težje poškodovanih, 6 lažje, bila je ena smrtna žrtev.

Vidimo, da ta nesreča ni tista, ki jo je T.Brate v knjigi Ljubljanski tramvaj, 1990, uvrstil kot drugo težjo nesrečo in se naj bi zgodila v "petdesetih".

Kljub temu bomo to nesrečo s smrtnim izidom z dne 7.3.1948 podrobno obdelali.

Nesreča dne 7.3.1948 na zavarovanem železniškem prelazu na Celovški cesti

Dne 7.3.1948 ob 5.45 uri se je dogodila na železniškem prelazu na Celovški cesti nesreča, v kateri je prišlo do trka med tramvajem št.49 s pripeto prikolico št. 122 in vlakom št. 1102.
Na tramvajski postaji pri prelazu (sejmišče) se tramvaj s prikolico ni zaustavil, ampak je odpeljal dalje do zapornic, jih polomil in ko je bil na sredini prelaza, je pripeljal vlak št. 1102 iz smeri ljubljanskega kolodvora.
Vlak je zadel v zadnji del tramvajskega voza in prikolica se je odtrgala od tramvajskega voza.

V času karambola je bilo v tramvaju poleg voznika in sprevodnice še 15 potnikov. Potniki so se lažje in huje poškodovali, ena potnica se je smrtno poškodvala (Veronika Stanko).
Veronika Stanko je bila v v zadnjem delu tramvajskega voza in ko je tramvaj odletel zaradi sunka vlaka v zapornico, je padla na tla in se poškodovala tako hudo, da je med prevozom v bolnišnico umrla.
Poleg smrtno poškodovane potnice je bilo 5 potnikov je bilo težje poškodovanih, 6 lažje, ostali so bili nepoškodovani.

Nastala je tudi ogromna materialna škoda.
Tramvajski voz je uničen 70%, prikolica 10%.
Lokomotiva je poškodovana za okoli 60.000 din, zapornice za okoli 40.000 din.

Voznik je izjavil, da zavore niso prijele.
Ker so bile zapornice zaprte, je začel takoj posipati na tračnice pesek, kar pa ni pomagalo.

Vsaj eden od potnikov je potem, ko je videl, da tramvaj ne zavira in je že polomil prvo zapornico, skočil s tramvaja.

Posipanje se je videlo na tračnicah v dolžini 50 m od zadnjega postajališča in še 15 m pred postajališčem.

Vreme je bilo megleno, tračnice so bile poledenele in spolzke.

Še skica nesreče:

Slika

povečava...

Slika

Vidimo, da je bila Celovška cesta široka 18,60 metra in da je bil zavarovan železniški prelaz širok 24 metrov (trije tiri, eden od Tivolskega loka).

Fotografija iz leta pred obnovo leta 18.7.1948:
Slika

Obnova:
Slika

po obnovi: 21.7.1948
Slika

Zapornice so spuščene, vlak prihaja iz ljubljanskega kolodvora...
Tramvaja ni :wink:

Slika

Ta fotografija je bila posneta po letu 1933.

Slika

Slika

Tramvaj je imel speljano progo preko železniškega prelaza po sredini Celovške ceste.
Zaradi zapornic, da so se lahko dvignile mimo zgornjega voda :idea:

Na tej fotografiji je tramvaj prevozil zapornici s strani Šiške in zapeljal v 24-meterski prostor med zapornicama (s strani Šiške in strani mesta). Verjetno je ravno prevozil tudi tir Tivolskega loka.

Ja, ta Tivolski lok se železničarjem prikazuje u sanjah že nekaj let. Nikakor ne pridejo do tega, da bi ga na novo zgradili. Že tretjič: v prvi svetovni vojni so ga zgradili za potrebe vojske, pa so ga v miru v kraljevini Jugoslaviji ukinili. Za časa druge svetovne vojne ga je okupator ponovno zgradil, pa so ga nove oblasti v novi Jugoslaviji zopet ukinile.

Sedaj čaka v vrsti zelo zaželjenih projektov:
PROJEKTI FINANCIRANI SAMO IZ PRORAČUNA RS: Novogradnja Tivolski lok

Projekt izgradnje Tivolskega loka obsega izgradnjo direktne povezave med dvotirno železniško progo št. 50 Ljubljana–Sežana (d.m.) in med enotirno železniško progo št. 20 Ljubljana–Jesenice (d.m.), saj se z naraščajočim prometom preko ljubljanskega železniškega vozlišča že dalj časa kažejo potrebe po vzpostavitvi direktne vožnje vlakov iz smeri Primorske prot Gorenjski (in obratno), mimo glavne železniške postaje Ljubljana.

Cilji projekta:
povečanje pretočnosti prometa,
skrajšanje potovalnih časov,
povečanje prometne varnosti,
izboljšava stabilnosti voznega reda,
razbremenitev železniške postaje Ljubljana.
V marcu leta 2015 je bil s strani ministra podpisan Sklep o potrditvi Pobude za pričetek Državnega prostorskega načrta za Tivolski lok.

Projekt je trenutno v fazi preverjanja izvedljivosti variante, ki je bila usklajena med Direkcijo RS za infrastrukturo in Mestno občino Ljubljana.


pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8908
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 24.03.2019, 0:58

O:489760

Pozdravljeni,

poglejmo si komisijski zapisnik, ki je bil sestavljen 8.3.1948 ob 14. uri v remizi.
Člani komisije so bili dr.ing. Drago Matanovič, univerzitetni docent iz Ljubljane, ing. Krapeš Dušan, dežurni oficir Uprave Narodne milice in referent pri oddelku za notranje zadeve.

Pregledali so motorni voz št. 49 in priklopni voz št. 122.
Motorni voz je močno poškodovan, ogrodje je močno zvito, stranska zaščitna pločevina od zadaj utrgana, pri čemer ima vtis odbijača lokomotive.
Električne zavore motornega voza ni mogoče preizkusiti, ker so zvezni vodi motornega voza pretrgani.
Komisija tudi ni mogla ugotoviti, v kakšni legi so se nahajale zaviralne ročice motornega voza takoj po nesreči.
Ing. Krapeš izjavlja, da mu je voznik tramvaja rekel, da je v zadnjem trenutku ponovno pognal voz, ko je zapazil, da ne more zavirati pred železniškim tirom, da bi potegnil voz še pred vlakom preko železniškega tira.

Priklopni voz je le malo poškodovan. Komisija je preizkusila delovanje selenoidnih zavor priklopnega voza s tem, da se je vključila tanka talilna žica v razklopljivi zvezni vod (zavorna zveza) med motornim vozom in prikolico. Ker se je ta žica pri električnem zaviranju stalila, je to zadosten dokaz, da so bile električne zavore priklopnega voza v redu.

Zavira se električno in mehansko. Če hoče voznik električno zavirati, se mora prestaviti ročico proti smeri vrtenja kazalca na uri v posamezne zaviralne stopnje.
Za mehansko zaviranje pa ima zaviralna ročico/ročno zavoro/, ki jo priteguje v smeri kazalca na uri.
Važno je, da zavira voznik izmenoma električno in mehansko, odnosno električno na višji stopnji, ki je prevelika za trenutno hitrost vozila, ker se v teh primerih blokirajo kolesa. Tedaj drsijo po tračnicah in je zaviranje šibkejše, to se pravi, da se podaljša zaviralna pot.
Zaviralni učinek oziroma zaviralna pot močno zavisi od trenja koles ob tračnice. Če so tračnice zmrznjene oziroma spolzke, bi bilo zaviranje otežkočeno, in se poveča trenje s posipavanjem peska. Zlasti težko je zavirati, če imajo tračnice tanke obloge ledu.

Na dan nesreče (7.3.1948) je prvi službeni voz odpeljal iz remize ob 4.35 in je ob približno 4.45 križal železniško progo.
Naslednji voz po tem tiru, ki se je potem ponesrečil, je prispel do križišča ob 5.45 , t.j. 1 uro kasneje. Ker je bilo jutro hladno in megleno, je smatrati za verjetno, da se je v tem času po prehodu prvega voza ponovno stvorila tanka plast ledu na tračnicah, kar bi moglo vplivati na nastanek nezgode.

Vsak voz se tekom noči pregleda. Redno se dnevno pregleduje: stanje bandaž, posipalci peska, zavore, tokovni odjemniki in vezna stikala.
V raportni knjigi je bilo za tisto noč zapisano, da so bili vsi vozovi pregledani, pri vozu št. 49 ni bilo navedenih nobenih popravil, tudi v vozniški knjigi ni bilo nikakih pripomb. Tako je smatrati, da je bil voz pregledan preden je šel na vožnjo.

Ponesrečeni voz s prikolico je vozil zjutraj najprej v Št. Vid in nazaj do remize drug voznik.
Pred remizo ga je prevzel voznik Drašler in nadaljeval pot v mesto.

Motorni voz tehta prazen približno 12 ton, prikolica pa 8 ton.
Pod normalnimi pogoji se lahko ustavi motorni voz s prikolico pri polni hitrosti 40 km/h na razdalji kakšnih 15 metrov.
Če so pogoji neugodni, spolzke ali zaledenele tračnice, se zaviralna pot lahko močno podaljša.
Komisija predlaga, da se zasliši priče in ugotovi, ali je voznik na vmesnih postajah od remize do Velesejma normalno zaviral oziroma ustavljal.

S.F. -S.N. !


pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8908
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 24.03.2019, 10:31

Pozdravljeni,

tramvaj št. 49 in priklopni voz sta bila pred vožnjo iz remize proti mestu na dan nesreče 7.3.1948 celo preizkušena.
Z njim so zjutraj izgleda "skočili" po enega voznika, ki stanuje v okolici Št.Vida in obenem preizkusili tramvaj s prikolico, predno so začeli voziti potnike :wink:

Slika

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8908
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 24.03.2019, 12:22

O:489900

Pozdravljeni,

poglejmo si še, kako je vožnjo in nesrečo doživela sprevodnica tramvaja št.49 dne 7.3.1948:

S ponesrečenim vozo sva z Drašlerjem odšla iz remize ob 5.35 uri. Vozu je bila priklopljena prikolica, ki pa se tisti dan, ker je bila nedelja, dopoldne ni uporabljala. Bila je zato zaklenjena in brez sprevodnice.
Ko sem voz prevzela pri remizi je stal na progi in so bili v njem že potniki. Kasirala sem voznino in stopila na zadnjo ploščad, kjer sta bila 2 potnika.
Med vožnjo smo se na vseh postajališčih redoma ustavljali.
Dobro vem, da smo se ustavili tudi pred pivovarno "Union",ker so tam vstopile 3 potnice, od katerih sem kasirala voznino, in kar mi je prav dobro v spominu.
Kako je voznik na postajališčih od remize do "Uniona" voz ustavljal ne vem, zato ne vem, ali so zavore funkcionirale ali ne.
Od "Uniona" dalje sem ostala na zadnji ploščadi in hotela spraviti rdeče steklo za zadnje luči v omarico. Z odpiranjem omarice sem se ukvarjala do nesreče. Zatopljena sem bila v to delo in niti ne vem, če je Drašler na postajališču pred rogo ustavil ali zapeljal kar naprej. Vem pa, da je že pred postajališčem spuščal pesek, ker sem občutila pod nogami, ker je voz trl pesek in se je voz tresel.

Bila dem pri tej omarici na zadnji ploščadi, ko se je pripetila nesreča in se naravnost čudim, da se nisem bolj ponesrečila, ker je vlak treščil baš v zadnji del voza.
Jaz kakšne vidne poškodbe nisem utrpela in sem, ko sem stopila iz razbitega voza šla peš domov.
Včeraj sem poiskala zdravniško pomoč pri ambulanti v Mestnem domu, kjer so mi dali zdravilo - tekočino za pomirjanje živcev.
Danes čutim neke ostre bolečine v prsih in trebuhu, zlasti če se gibljem ali kašljam; bolečin ni, če mirno sedim, vendar tudi ležim težko. Če bodo bolečine še trajale, grem jutri vnovič k zdravniku.
Za zdravniško pomoč in zdravila nisem plačala ničesar.
Do vključno srede sem oproščena službe.

konec poročil o nesreči dne 7.3.1948.

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8908
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 24.03.2019, 20:32

O:490000

Pozdravljeni,

nekaj časa smo porabili, da smo brskali po arhivu, da preverimo, ali so nesreče v knjigi T.Brate, Ljubljanski tramvaj, 1990, obdelane celovito.

V knjigi so bile po vojni omenjene samo tri nesreče, ki pa niti niso bile vse hujše. Napisane so bile bolj po spominu, saj ni nobenih letnic, vse skupaj je zapisano bolj neresno, kot. npr.:
- "nekega poznojesenskega jutra..."
-"v začetku petdesetih let"

Našli smo resne zapise o dveh nesrečah s smrtnim izidom, ena leta 1947, ena leta 1948.
Trenutno naprej ne bomo brskali po arhivu do konca "petdesetih" (do 1959), ker je to preveč dela. Poskušali bomo pregledati časopise, če je kasneje kaj napisanega. Pregledal bom pa tudi, katere nesreče nam je že Igor sporočil tukaj na forum, pa so novice šle mimo nas, ker nismo imeli nobenega gradiva.

V bistvu lahko zaključimo s sklepom za povojne nesreče, da v knjigi T.Brate nismo izvedeli pravilnih informacij, da bi si lahko ustvarili mnenje, kako varno transportno sredstvo je bilo v povojnem času, ko je šlo vse narobe, ko ni bilo rezervnih delov in so se tudi zato dogajale nesreče.
Verjetno je bila obravnava nesreč v knjigi avtorju pač minorna zadeva in se je zapisalo le nekaj spektakularnih nesreč, brez analiz, zakaj so se pripetile.

Kljub temu, da sem rekel, da ne bomo skakali sem in tja po različnih obdobjih, se bomo zopet "prestavili" v čas kraljevine Jugoslavije, da ugotovimo, koliko in kako resne nesreče so bile v tistem času.

Za vzorec si bomo pogledali v leto 1937, ko je ohranjenega nekaj več gradiva o zgodovini ljubljanskega tramvaja. Tudi Igor nam bo lahko takoj povedal, če ga kaj lomimo, vsaj novice v časopisih so vsekakor veliko bolje dosegljive...

Tako si bomo poskušali narediti primerjavo med letom 1937 in prvimi povojnimi leti.

"Selimo" se v leto 1937: raziskava nesreč

Slika


pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8908
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 25.03.2019, 1:46

O:490075

Pozdravljeni, tudi mene matra firbec, koliko je kaj bilo nesreč leta 1937 s tramvaji, majhnih in velikih...

Prvo, ki jo imamo zabeleženo, se je pripetila 2.2.1937.
Samo mala gmotna škoda.
Vseeno pa nas zanima, kaj se je dogodilo.

"Trgovec in šofer Beltram Rafael je 2.2.1937 ob 8.30 v Gradišču pred hišo št.3 pustil svoj tovorni avto evidenčne številke 2-169/36 na levi strani ceste, usmerjen proti Dramskemu gledališču v svrho razkladanja blaga trgovcu Pezdir Ivanu. Od nasprotne strani pa je privozil tramvaj, katerega je vozil Vovk Anton, ter zadel v zadnji del desne strani avtomobila s sprednjo desno stranjo tramvaja, tako da so vijaki moleli iz avtokaroserije, raztrgali odbojno pločevino v dolžini kakih 15 cm in ravno toliko odbojnega lesa na tramvajskem vozu.
S tem nastala škoda znaša okrog 300 din, dočim ni na avtomobilu nikake škode.
Voznik Vovk je izpovedal, da je avto videl, pač pa je mislil, da bode lahko pasiral in to ker je sprednji del avtomobila ožji, ga je premotilo."

Nesreča je nepomembna, otprli pa smo sezono...
Bomo videli, kaj še pride na vrsto...

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8908
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 25.03.2019, 8:01

O:490150

Pozdravljeni,

februarja je bilo kar nekaj nesreč. Pogledali si bomo tudi tiste, ko je bila samo odrgnjena barva s tramvaja :lol:

Da si malo ustvarimo vpogled, kako je takrat potekalo življenje...

"Skubic Frančiška iz Hrušice je dne 4.2.1937 ob 12.15 uri peljala z enovprežnim vozom po Poljanski cesti od Krekovega trga proti Ambroževem trgu pravilno po desni strani.
V bližini bara Odeon, kjer je cesta najožja, je od nasprotne strani privozil tramvajski voz, katerega je vozil voznik Jamnik Adolf. Konj je radi privozečega voza splašen skočil na sredo ceste hoteč nazaj. Pri tem pa je z ojetom* razbil na tramvajskem vozu eno šipo in nekoliko odrgnil barvo na vozu.
Maloželezniška družba ima pri tem do 100 Din škode.
Po ugotovitvi in izjavi krojaškega mojstra Reisner Franca, stanujočega na Poljanski cesti je to le zgolj slučaj nezgode, ker se je konj splašil."

*oje = SSKJ: ojé -ésa s (ẹ̑) drog na sprednjem delu voza, pluga, ob katerega se vprega žival: vola sta se upirala in skušala preskočiti oje; stopil je pred oje in prijel konja za brzdo ♪

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8908
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 25.03.2019, 18:47

O:490290

Pozdravljeni,

dne 10.2.1937 se je pripetila nesreča z manjšo poškodbo pešca, ki je tožil, da čuti notranje bolečine...

" Klobčič Avgust, voznik električne cestne železnice je dne 10.2.1937 ob 7.55 uri vozil z vozom električne cestne železnice št. 39 od Ljubljane proti Viču.
Istočasno je šel po levi pešpoti proti Viču ob progi cestne železnice Kramar Franc, mizarski pomočnik.
V trenutku, ko je pasiral hišo na Glincah, Tržaška cesta 25 in dospel na most čez Glinščico, ga je tramvaj dohitel in podrl na tla.
Po izjavi voznika se je Kramar v zadnjem trenutku tako neprevidno približal progi za en korak od prejšnje smeri, da ga je zadel s prednjim levim delom karoserije v desno ramo in podrl na tla.
Pri tem ni Kramar zadobil nikakih vidnih poškodb, tožil pa je, da čuti notranje bolečine.
Dne 11.2.1937 je bil pri zdravniku OUZD Dr. Debeljak Gvidu, ni pa doprinesel zdravniškega spričevala, češ da nima zato denarnih sredstev.
Prič, ki bi neposredno videle dogodek, se ni moglo izslediti, razven sprevodnika Novak Ivana. Ta izpove isto kot voznik.
Na licu mesta je prišel policijski stražnik Batič Alojzij, kateri se je nahajal v službi pred šolo na Glincah, ni pa videl ničesar, razven tega, da je tramvaj obstal in je domneval, da se je nekaj pripetilo."

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8908
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 26.03.2019, 0:16

O:490350

Pozdravljeni,

dne 15.2.1937 se je pripetila v Šiški nesreča, pri kateri je bila mlekarica huje poškodovana...

"Dne 15.2.1937 on 6.07 uri je vozil voznik Picelj Peter tramvajski voz št.25 iz remize proti Ljubljani.
Ko je pripeljal v bližino mizarja Perja v Šiški, je opazil, da stoji na hodniku mlekarski voziček in poleg njega mlekarica. Mlekarica pa je hotela v zadnjem trenutku v razdalji kakih 4 metrov prekoračiti progo cestne električne železnice.
Ko je Picelj videl, da je nesreča neizogibna, je voz takoj zavrl in posul pesek ter upal na ta način preprečiti nezgodo.
Ker pa so bile tračnice spolzke, voza ni mogel ustaviti, temveč jo je zadel s prednjim levim vogalom voza in jo odbil na cesto.
Mlekarica je poškodovana na glavi in nogah. Odpeljana je bila z rešilnim avtom v občo bolnico. V bolnici se je ugotovilo, da je zadobila težke poškodbe na glavi in nogah. Točasno stanje poškodbe pa še niso ugotovili."

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8908
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 26.03.2019, 21:48

O:490600

Pozdravljeni,

za tokratno nesrečo z dne 17.2.1937 je Pavle Čelik zapisal v knjigi: Slovenski stražniki, Ljubljana 2002:

Nezgoda se ni ognila stražnikom

Stražniki so hodili na kraj nesreč raznih vrst zato, da bi tam opravljali uradne naloge, včasih pa so tudi sami postali žrtev nezgod.

17. februarja 1937 ob 16.15 je pred nunsko cerkvijo na Kongresnem trgu v Ljubljani nastopil službo Andrej Samar, policijski stražnik 2. razreda, okoliš št. 5 pa je zapustil dotedanji stražnik Franc Pohleven in se vrnil v stražnico.

Padal je dež in stražnik, ki je nastopil službo v tem okolišu, je imel na glavi kapuco dežnega plašča. Tedaj je iz smeri glavne pošte pripeljal tramvaj in ga z zvonenjem opozarjal, naj se umakne s proge, a zaman: stražnika je zadel v desno ramo in ta je padel po tleh.
Dobil je lažje poškodbe.
Oba stražnika, tisti iz prejšnje izmene in ta iz tedanje službe, sta potrdila, da voznik tramvaja ni bil kriv, temveč stražnik, ki mu je kapuca plašča zastirala pogled in zmanjševala sluh.

vir: Arhiv Slovenije, AS 68, banovina 13-5, fascikel 1937, 1-16000, št II./2 7269

To je povzetek opisa nesreče iz knjige nekdanjega načelnika uniformirane policije in častnega občana mesta Ljubljane, Pavla Čelika.

Kako izgleda poročilo o nesreči v originalu :?:
Ali lahko izvemo še za kakšen detajl ? :-k

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8908
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 27.03.2019, 1:04

O:490650

Pozdravljeni,

zakaj je tako pomembno, da pri navajanju nekih dejstev, dogodkov, zapišemo tudi vir :?:

Zato, da lahko vsak preveri to, kaj si zapisal.
Seveda je v tem navajanju vira lahko tudi prednost, saj lahko še kdo pogleda originalni vir in ugotovi, ali si pravilno zapisal vse dogodke in ali si jih pravilno razumel.
Kajti lahko se ti pripeti, da se ti pri delu v arhivu zapiše kakšna napaka ali pa nisi bolj dovolj pozoren. Lahko te kdo zmoti med zapisovanjem ali podobno in že je napaka tukaj.

To se dogaja vsem, tudi velikim raziskovalcem in priznanim avtorjem.
To se je zgodilo tudi Pavlu Čeliku.
Ne rečem, da nisem bil tudijaz eden tistih, ki smo ga motili v čitalnici z raznimi vprašanji o slovenskih stražnikih ali orožnikih. Je pač premetal ogromno gradiva o zgodovini policajev v Sloveniji in ima celovit pregled nad zgodovino policije v Sloveniji in tudi po svetu. Morda nas je ravno to rešilo v odločilnih trenutkih naše polpretekle zgodovine.

Pa primerjajmo njegov zapis z originalni zapisnikom prijave:

zapis v knjigi:
"17. februarja 1937 ob 16.15 je pred nunsko cerkvijo na Kongresnem trgu v Ljubljani nastopil službo Andrej Samar, policijski stražnik 2. razreda, okoliš št. 5 pa je zapustil dotedanji stražnik Franc Pohleven in se vrnil v stražnico."

zapis v originalnem zapisniku:
"Dne 17.2.1937 ob 16.15 uri je Samar Andrej, policijski stražnik 2. razreda, zamenjal pred Nunsko cerkvijo na Kongresnem trgu Pohleven Franca, policijskega stražnika II. razreda, kateri je imel od 12 do 16. ure službo v okolišu št.5.


V prvem stavku v knjigi vidimo, da je pravilen zapis prvega stavka iz originalnega zapisnika.
Edino, kar izvemo novega v originalnem dokumentu je to, da je Pohleven Franc, ki je zapustil okoliš št.5, imel službo v okolišu št. 5 od 12 do 16. ure.
V originalnem dokumentu sicer ne piše, da se je vrnil Pohleven po opravljenem delu v stražnico, piše pa pot obeh stražnikov po zamenjavi pred nunsko cerkvijo:

iz originalnega dokumenta:
"Po menjavi je stražnik Samar odšel proti Zvezdi in stražnik Pohleven pa proti Nunski ulici. Pred vhodom v uršulinsko šolo je stražnik Pohleven prekoračil cesto in šel na hodnik proti omenjeni šoli. Ob tem času je precej deževalo, radi tega je imel stražnik kapuco dežnega plašča na glavi. Ko je stražnik Pohleven prekoračil progo cestne železnice, je nenadoma prevozil tramvajski voz št.26 od pošte, katerega je vodil Podobnik Ivan, voznik. Ker stražnik ni slišal, z ozirom, ker je imel kapuco na glavi, bližajočega se tramvaja, in ko je zaslišal zvonenje, je naglo odskočil iz proge na hodnik, vendar pa ni tega pravočasno dosegel in ga je tramvaj butnil v desno ramo tako, da je stražnik padel na tla, obenem pa je tudi voznik ustavil tramvaj.
Stražnik Pohleven se je pri padcu odrgnil desno nogo pod kolenom, dobil udarec na koleno ter čuti posebno v kolenu bolečine. Na levem kolenu pa je zadobil na dveh straneh praske v velikosti dinarja."

Iz tega originalnega zapisnika prijave, je jasno razumljivo, da je bil poškodovan Pohleven Franc, stražnik, ki je zapustil okoliš št.5.

V knjigi pa je zapisano:
"Padal je dež in stražnik, ki je nastopil službo v tem okolišu, je imel na glavi kapuco dežnega plašča. Tedaj je iz smeri glavne pošte pripeljal tramvaj in ga z zvonenjem opozarjal, naj se umakne s proge, a zaman: stražnika je zadel v desno ramo in ta je padel po tleh.
Dobil je lažje poškodbe.

Iz tega zapisa lahko logično sklepamo, da je bil poškodovan stražnik, ki je nastopil službo, torej: Samar Andrej :!: To pa seveda ni res :!:
Ravno zato, ker je Čelik skrajšal opis nesreče, je prišlo do napačnega zapisa v knjigi. V kolikor bi sledil dokumentu prijave, se mu to ne bi pripetilo.
Je pa tudi možno, da Čelik ni imel na razpolago tega originalnega dokumenta, ki ga imamo mi tukaj, ampak kakšen drug osnutek ali drug dokument, ki je dvoumno opisoval nesrečo.


Tudi zaključek v knjigi je drugačen kot v originalnem dokumentu prijava:
"Oba stražnika, tisti iz prejšnje izmene in ta iz tedanje službe, sta potrdila, da voznik tramvaja ni bil kriv, temveč stražnik, ki mu je kapuca plašča zastirala pogled in zmanjševala sluh."

V originalnem dokumentu piše:

" Oba stražnika sta izjavila, da voznika ne zadene pri tem krivda, temveč da je dogodek pripisati le zgolj slučaju in slabemu vremenu."



Zakaj tako obširna analiza teksta knjige in originalnega dokumenta :?:

Zato, da se vidi, kako hitro lahko narediš napačen zapis.
V tem primeru je prišlo do tega, da je bil v knjigi naveden napačen stražnik, ki se je poškodoval.
Se pravi stražnik, ki ni bil poškodovan, je bil zapisan kot tisti, ki je bil poškodovan. To pa je velika razlika. Bistvena :wink: :lol:

Danes pač nihče nikomur več nič ne verjame :roll:
Zato dodajam dokument "Prijava" v raziskovalne namene :wink:

Slika

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8908
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 27.03.2019, 23:58

O:490900

Pozdravljeni,

naslednja nesreča se je pripetila 23.2.1937, bila pa je samo materialna škoda,,,

"Dne 23.2.1937 je ob 15.35 vozil tramvaj št. 37 voznik Valenčič Albert po Tyrševi cesti (bivši in sedanji Slovenski cesti) v smeri od kavarne Evropa proti glavni pošti.
Ko se je bližal vhodu Gajeve ulice, je iz iste privozil z osebnim avtom 2-401/37, last tovarne pletenin Stora d.d. na Celovški cesti, Vrevc Franc, prokurist omenjene tovarne, ki je vozil pravilno po desni strani ceste.
Ko je dospel z avtomobilom na levi tramvajski tir, je bil tramvajski voz oddaljen od tega mesta kakih 10 metrov. Takrat je začel voznik tramvajskega voza zvoniti in je s tem opozoril voznika na bližajoči se tramvajski voz.
Voznik avtomobila pa je iz neznanega vzroka obstal z avtomobilom sredi tramvajskega tira ter je tramvaj zavozil z odbijačem tramvajskega voza v sprednja leva avtomobilska vrata s tako silo, da je ista močno poškodoval. Istotako je močno poškodoval levi prednji blatnik in stopnico in s tem povzročil lastniku avtomobila precejšno škodo, dočim je tramvaj ostal popolnoma nepoškodovan.
Legiša Tone, oddelkovodja stražnikov in policijski stražnik Razpotnik Metod sta takoj prišla na lice dogodka in stražnik Razpotnik je takoj ugotovil, da je voznik Valenčič šele pred avtomobilom pričel spuščati pesek pod kolesa tramvaja, kar bi moral vsekakor že prej storiti, dočim je Vrevc v tem kritičnem času obstal z avtomobilom in ugaslim motorjem sredi tira..
Vrevc je izjavil, da je motor ugasnil radi tega, ker se je bal, da bi se radi sunka v motor isti užgal in s tem povzročil večjo nesrečo. Do karambola bi najbrže ne prišlo, ako bi Vrevc progo naglo prevozil, ker je imel zato prosto pot, ne pa da je obstal na progi.
Uprava tovarne Stora d.d. ima ta avto zavarovan pri tukajšnji zavarovalnici Dunav.
Osebnih poškodb pri tem karambolu ni bilo. Tramvajski in osebni promet razven tega primera ni bil moten, prizadeta dva pa sta v petih minutah nadaljevala z vožnjo vsak v svojo smer."


Kakšne so bile registracijske oznake avtomobilov ?
Odgovor dobimo v knjige Pavle Čelik: Slovenski stražniki:
"Sprva so motorna vozila v Sloveniji imela registrsko tablico, na kateri sta bili veliki črki SL, za njima pa številke, od leta 1927 naprej pa je to določil beograjski predpis, ki je bil spremenjen leta 1930.
Med letoma 1927 in 1930 so motorna vozila v Sloveniji nosila registrske tablice, na katerih je bila najprej številka 15 za ljubljansko, oziroma 16 za mariborsko oblast, za tem pa registrske številke vozila.
Z letom 1930 je bila za Dravsko banovino določena prepoznavna številka 2 in je bila registrska tablica videti takole: številka 2 je bila ob parnih letih nad letnico registracije, ob neparnih letih pa pod njo, na desni strani tablice je bila registrska številka vozila."

Takole je izgledala tablica na avtu policijske straže (iz knjige Slovenski stražniki):

Slika

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8908
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 28.03.2019, 23:03

O:491150

Naslednja nesreča se je pripetila 27.2.1937, ko je tramvaj zbil pešca, ki je neprevidno prečkal cesto…

»Dne 27.2.1937 ob 23 uri 45 minut je voznik električne cestne železnice Pančoh Anton vozil s cestno-električnim vozom št.27 po Poljanski cesti v smeri proti Ambroževem trgu.
Istočasno je pasiral isto smer po desnem hodniku mestni cestni nadzornik Podobnik Anton.
Ko je pripeljal cestno-električni voz do vogala Poljanske in Zrinskega ceste, se je Podobnik očividno vsled preveč zaužitega alkohola zaletel z desne strani v cestno-električen voz, ki ga je vsled močnega sunka vrgel vznak tako, da mu je prišla desna roka pod os električnega voza, ki mu je kožo od lakta do zapestja posnelo. Pri tem je zadobil domnevno tudi notranje poškodbe-
Podobnik je bil z rešilnim automobilom pripeljan v splošno bolnico. Ob času nesreče je bila cesta dobro razsvetljena in suha, vreme pa je bilo oblačno.
V predmetnem slučaju ne gre za tujo krivdo.«

Imamo pa na razpolago tudi prijavo nesreče na zavarovalnico.
Tam se pa najdejo drugi podatki.

Kot vzrok nesreče je vpisana delna gluhost. Poleg tega piše, da je obležal na cesti nezavesten in da ne pije. Zanimivo je tudi to, da so napisali, da se je nesreča pripetila ob ½ 20 uri, na poti iz službe.
Cestni nadzornik Podobnik se je ukvarjal s štetjem prometa v Ljubljani.

Verjetno so morali prirediti podatke, da je Podobnik dobil izplačano zavarovanje in da se mu je priznala bolniška.
Zapisano je tudi to, da se predvideva zdravljenje poškodb okoli 6 mesecev.

V februarju 1937 se je pripetilo kar 7 nesreč. Res je, da je bilo kar nekaj lažjih nesreč, vendar bi se tudi te lahko spremenile v težje, če bi bile neugodne okoliščine.

Toliko nesreč se ni dogodilo noben mesec več v letu 1937...

Slika

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
mkx
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3424
Pridružen: 20.03.2011, 9:03
Kraj: Dolenjska

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a mkx » 29.03.2019, 7:58

železocestnik napisal/-a:V februarju 1937 se je pripetilo kar 7 nesreč.


Eni bi rekli, da je bil februar 1937 astronomski fenomen ... cel mesec je bila polna luna :lol:
LP, Metod
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8908
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 29.03.2019, 17:09

Metod, pozdravljen,

ja, človek bi rekel, da je to izjemno veliko število nesreč v enem mesecu in da bomo sedaj na hitro zaključilo z letom 1937...

Pa ni tako, v 10 mesecih je bilo vsaj 29 nesreč, za januar in december nisem preverjal.
Med njimi se je dogodila tudi ena smrtna žrtev v letu 1937 :pope

Ergo, ne bomo še tako hitro zaključili leta 1937 :roll:

pozdrav
Darko

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 2 gostov