@leteči vlak - fotografije

[sikos]

Lepe fotke! Le tako naprej!

[leteči vlak]

Sikos, hvala lepa .

Zgodnje jesenski motivi s 713/715-113, -107 in -126 na Dolenjskem.

Predole:


Šmarje - Sap:


Šmarje - Sap:


Reber pri Škofljici:


Praproče pri Grosupljem:


Reber pri Škofljici:

[Re 4/4]

Za na koledar.

Malo za info. Nemci iz foruma Drehscheibe, ki potujejo po svetu, se ne morejo načudit, da grafiti izginjajo.

[mkx]

Tudi jaz menim, da so te fotografije Kanarčkov za v anale

Nemci iz foruma Drehscheibe, ki potujejo po svetu, se ne morejo načudit, da grafiti izginjajo.

Če človek gleda fotografije @letečega vlaka, bi si mislil da jih sploh ni več Verjetno je del zaslug za izginjanje moč pripisati tudi fotografom njegove sorte, ki ne objavljajo fotografij teh "umetnin" ... in potem "umetnikom" motivacija za izdelavo "umetnin" pač upade. Ni hrane za njihov ego ...

[sikos]

Res je, prav lepo je videti vlak brez nadležnih grafitov! Le tako naprej, čim več takih slik ;

[leteči vlak]

Iskrena hvala vsem . Ja, res je lepo ujeti brezmadežno garnituro. Upam, da se bo število čistih garnitur samo še povečevalo.

Še ena fotografija, ki se nanaša na zadnjo serijo. 713/715-107 pri Žalni:

[MatejP]

Počasi se Kanarčki poslavljajo ... s koncem avgusta naj bi šli v odpis

[Dino S]

Počasi se Kanarčki poslavljajo ... s koncem avgusta naj bi šli v odpis

To bo pa še precej časa preteklo, preden bo šel zadnji kanarček v odpis...

[MatejP]

Počasi se Kanarčki poslavljajo ... s koncem avgusta naj bi šli v odpis

To bo pa še precej časa preteklo, preden bo šel zadnji kanarček v odpis...

Tako mi je bilo rečeno v mariborskih delavnicah proti koncu avgusta. Še na zadnjih dveh naj bi se končalo revizijo, potem pa konec z revizijami

[Dino S]

To bi pomenilo, da nameravajo SŽ v kratkem kupiti večje število DMG o čemer pa še nisem nič slišal...

[mkx]

Pod prvo, revizije veljajo N let (zdi se mi, da je N=5 a se lahko motim) in bodo, tudi če nobene revizije na Kanarčkih ne bodo več naredili, le-ti vozili torej še 5 let.

Ob nakupu DMG Stadler se res govori o upokojitvi nekaterih serij (Kanarčke omenjajo najpogosteje), ampak podobno se je o upokojitvi Gomulk govorilo ob nakupu Desirotov, pa ene dve ali tri Gomulke dobrih 15 let kasneje še kar vozijo ... najbrž jih bodo šele Stadlerji dokončno "pokopali".

[Ljubitelj]

Ob nakupu DMG Stadler se res govori o upokojitvi nekaterih serij (Kanarčke omenjajo najpogosteje), ampak podobno se je o upokojitvi Gomulk govorilo ob nakupu Desirotov, pa ene dve ali tri Gomulke dobrih 15 let kasneje še kar vozijo ... najbrž jih bodo šele Stadlerji dokončno "pokopali".

Kot potnika me tole razmišljanje malce preseneča. Upokojile se bodo najboljše DM garniture, stare klempe od Fiatov, zastarele že ob nakupu, pa bi naj še naprej vozile. Je že res, da bodo novi vlaki na progah, kjer sedaj vozijo kanarčki, ampak le te se lahko preseli na proge, kjer prevladujejo stare klempe, stane samo nekaj popisanega papirja in nič več. Še vedno pa na SŽ ne razmišljajo o vlakih primernih za manj frekventne proge, kjer se potnikov redko nabere za število prstvo mizarja na obeh rokah.

[Re 4/4]

Pod prvo, revizije veljajo N let (zdi se mi, da je N=5 a se lahko motim) in bodo, tudi če nobene revizije na Kanarčkih ne bodo več naredili, le-ti vozili torej še 5 let.

.

Sedaj tukaj je tako tako. Zakonodaja je pač eno, proizvajalec pa lahko določi čisto nekaj drugega. Kot primer za Pendolina:

Po navedbah podjetja SŽ; d.o.o. se vsa popravila izvajajo v skladu s Priročnikom za uporabo in vzdrževanje EMV 310, kjer so zajeta navodila proizvajalca. Za ključne-vitalne dele (pogonski in prosti podstavni vozički, hidravlična skupina, pnevmatika in zavore) je predpisana zapadlost periodičnih revizij med dvema revizijama 1.800.000 kilometrov in obdobje 6 let. V splošnih navodilih je predpisano, da rokov ni potrebno 100% upoštevati in da lahko varirajo do 10%. Hkrati je predpisano tudi, da so časovni roki veljavni le v primeru, če prevoženi kilometri vlaka ustrezajo navedenemu obdobju. V praksi to pomeni, da velja časovno obdobje 6 let, v kolikor vlak prevozi 1.800.000 km (+/- 10%).

Navedenega ni možno upoštevati zaradi določil Pravilnika o vzdrževanju železniških vozil (UL RS št. 70/2008 z dne 11.07.2008), ki v sedmem odstavku 38.člena določa mejni časovni rok 8 let in v Prilogi 3, Preglednica 2, skladno z navedeno določbo določa maksimalni časovni rok 8 let (6+2) in 1.500.000 km (+25%).

No potem pa so malo posodobili:

Osnovni časovni rok med dvema zaporednima revizijama električnih in dizelskih vlečnih vozil je 6 let. Ta rok se sme podaljšati dvakrat za eno leto, tako da znaša mejni časovni rok za revizije 8 let. Mejni časovni rok 8 let se v nobenem primeru ne sme podaljšati, razen v kolikor navodilo proizvajalca vozila drugače določa

[Laurus97]

Prekrasne fotke!

[leteči vlak]

Laurus, hvala puno .

Pred nekaj dnevi se mi je ponudila priložnost, da nekaj zgodnjepopoldanskih ur preživim v Gradcu ali okolici. Načrt je bil kmalu narejen: Übelbacherbahn! To progo sem prvič spoznal pred dobrimi petnajstimi leti s pomočjo virtualne resničnosti. V legendarnemu Microsoftovemu Train Simulatorju (2001) sem imel mapo Leoben Surroundings. Mapa je vključevala dobršen del Rudolfove železnice, kratek odsek Južne železnice in dva stranska priključka: Erzbergbahn in Übelbacherbahn na čelu s STLB ET 14/ES 14. Že takrat me je slednja železnica povsem prevzela. Mimogrede, takole je vse skupaj zgledalo v simulatorju: link.

Ok, dovolj blebetanja. V Gradcu se vkrcam na ÖBB-jev Desiro ML, ki potuje v smeri Bruck an der Mur. Izstopim na lepo urejeni postaji Peggau-Deutschfeistritz. Na tiru 3 me že čaka prevoz do cilja. Stadler GTW 2/6, Steiermarkbahn (StB) 4062 003. Linija je del štajerskega S-Bahn sistema in nosi številko 11. Vse redne operacije na tej progi izvaja podjetje StB.


Übelbacherbahn se prične v kraju Peggau, kjer leži postaja Južne železnice z imenom Peggau-Deutschfeistritz (21 km do Gradca, 33 km do Brucka). Železnica nemudoma prečka reko Muro in vstopi v največji kraj na celotni trasi: Deutschfeistritz. Za tem se poda v relativno ozko dolino, ki se globoko zajeda v masiv Glinske planine (Gleinalpe). Po dobrih desetih kilometrih dospe do končne postaje v mestecu Übelbach. Na poti je deset postajališč in dve nakladališči. Višinska razlika med začetno in končno postajo znaša približnno 130 metrov, največji naklon pa naj bi znašal zajetnih 32 ‰ (info: Wiki).

Svojega popotovanja pravzaprav nisem končal v Übelbachu, temveč sem v sosednji vasi z imenom Guggenbach. Nekdaj močna papirniška industrija tega kraja je bila pravzaprav eden izmed povodov, da so leta 1919 sploh zgradili to železnico. Medtem, ko sem počasi korakal po lokalnih cestah proti Übelbachu, sem spotoma ujel še "mojega" Stadlerja, ki je v vsega nekaj minutah obrnil smer in se napotil nazaj proti Peggau.


Imel sem srečo. Ob progi sem bil ravno v času, ko je bilo število odhodov največje. Med ponedeljkom in petkom se dnevno zvrsti 18 parov potniških vlakov. Dva izmed njih potujeta do Gradca, ostali le do Peggau-Deutschfeistritz, kjer imajo potniki možnost prestopa na ÖBB-jev S-Bahn 1. StB 4062 002 v starih barvah na relaciji Übelbach−Gradec. Dotična garnitura je bila pred dobrimi štirimi leti udeležena v hudi nesreči, ki je terjala življenje strojevodje link do novice.


Dokončno prišel v Übelbach. Na postajališču Übelbach Vormarkt počakam 4062 003. Postanki na vseh vmesnih postajališčih, edino izjemo predstavlja Deutschfeistritz, so le po potrebi (podobno kot vožnja z mestnim avtobusom kjer komunikacija s potniki poteka s pomočjo gumbov stop (haltewunschtaste) in vizualnih dejavnikov).


Čisto za konec pa še ena fotografija iz starega jedra Übelbacha. Stari rudarski hunt.


Zopet sem občutno preveč napisal. Ampak vseeno, če bi kdo želel izvedeti še kaj več, naj za uvod prebere Wikipedio ali pa zapis na Alpenbahnen.net.