Ljubljanski tramvaj

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9017
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 13.07.2019, 12:07

Pozdravljeni,

vprašanje je, kaj si pravzaprav želimo :?:

Samo eno enostavno tabelo s podatki o prevoženih potnikih in prevoženih kilometrih v vsej dobi obratovanja ljubljanskega tramvaja...

Tako kot obstaja za dunajski tramvaj:

Slika
Fahrgäste = število prevoženih potnikov
Wagenkilometerleistung = število prevoženih kilometrov (nas zanima skupaj motorna vozila + prikolice)

Na strani 125 smo že imeli na razpolago uradne podatke in tudi "neuradne" iz tipkopisa: Tadej Brate: LJUBLJANSKI TRAMVAJ (Zgodovina tramvajskega in trolejbusnega prometa na Slovenskem). Delo izdelano po naročilu podjetja VIATOR (TOZD Mestni promet in TOZD Delavnice), Ljubljana 1978 (shranjeno v: Zgodovinski arhiv Ljubljana):


železocestnik napisal/-a:O:481050

Pozdravljeni,

še vedno kontroliram tabelo iz tipkopisa T. Brate...

Sicer sem bil v dvomih, kako je nastala in kdo jo je zaokroževal, potem pa, ko sem preveril podatke za leta 1930-1940, se je pokazalo, da so natančni (sicer zaokroženi, vendar pravilno zakroženi!

Človek bi rekel, da je kar cela tabela pravilna :-k

železocestnik napisal/-a:O:478888

Pozdravljeni,

nadaljujemo s spreminjanjem neznank v znanke :wink:

železocestnik napisal/-a:O:475450

Pozdravljeni,

v vsaki monografiji o prometnih sredstvih je skoraj samoumevno, da se napiše, koliko potnikov so prepeljali vsako leto.
...

Na žalost teh podatkov v monografiji Ljubljanski tramvaj (avtor T.Brate), ki je izšla leta 1990 ni.
....

V arhivu Viator/LPP v Zgodovinskem arhivu Ljubljana je tudi tipkopis: Tadej Brate: LJUBLJANSKI TRAMVAJ (Zgodovina tramvajskega in trolejbusnega prometa na Slovenskem). Delo izdelano po naročilu podjetja VIATOR (TOZD Mestni promet in TOZD Delavnice), Ljubljana 1978.

Tipkopis obsega 234 tipkanih strani A4 z dodatnimi skicami.
Zgodovina ljubljanskega tramvaja se prične šele od strani 30 do 148.

Na strani 223 pa zasledimo dve tabeli o prepeljanih potnikih.

Prva tabela je prevzeta iz Zbornika VIATOR-75 let, ki je izšel leta 1975:

Slika

Na žalost je ta tabela narejena tako, da "pokriva" po letih le skoke in padce v prometu :roll:

Poleg tega je nekdo primerjal hruške z jabolkami, saj so indeksi prepeljanih potnikov napačni. Avtor tabele pač ni upošteval, da je leta 1901 tramvaj obratoval le 4 mesece in je teh 326.864 potnikov bilo prepeljano v času od 6.septembra do 31. decembra 19101. To pač ne moreš primerjati s celoletnim prevozom potnikov v naslednjih letih.

V tipkopisu LJUBLJANSKI TRAMVAJ (Zgodovina tramvajskega in trolejbusnega prometa na Slovenskem) pa je še ena tabela in sicer za obdobje 1930 do 1949:

Slika

Seveda bi bilo potrebno podatke iz prve in druge tabele preveriti.

V prvi so zaokroževali število potnikov od 7.000 do 74.000 letno preveč (torej navzgor).

Potrebno je pridobiti podatke do potnika natančno, saj te podatke imajo v vsaki finančni službi podjetja, ki se ukvarja s prevozom potnikov. To je namreč prihodek podjetja: toliko potnikov x cena prevoza = prihodek. In to gre v zaključni račun in ta se potem potrdi na skupščini. Če je podjetje delniška družba je podatek javno dostopen delničarjem.

ECŽ je bila delniška družba.

Zato sem lahko zapisal število potnikov v letu 1901 do potnika natančno: 326.864 :thumbupr

Smo na dobri poti. Neznanke je potrebno spreminjati v znanke :idea:

Slika


pozdrav
Darko


Na voljo imamo nekaj podatkov, predvsem za leta 1930 do 1934 in sicer na"potnika natančno" in na "kilometer natančno". Verjeti je potrebno, da so tudi podatki o prihodkih in stroških na "pare natančni" :wink:

Nekako podatkom, ki niso zaokroženi, lažje verjamemo.

Ti zadnji podatki kažejo, da je ECŽ poslovala v letih 1930 in 1931 z dobičkom, v letih 1932-1934 pa z izgubo.

Poglejmo si to "natančno" tabelo...

Slika
Vidimo, da se naši "natančni" podatki kar ujemajo z "zaokroženimi".

Torej je bila tabela v tipkopisu: Tadej Brate: LJUBLJANSKI TRAMVAJ (Zgodovina tramvajskega in trolejbusnega prometa na Slovenskem). Delo izdelano po naročilu podjetja VIATOR (TOZD Mestni promet in TOZD Delavnice), Ljubljana 1978, izdelana s strani finančne službe ECŽ oziroma za časa Viatorja prepisana. Ker ni zraven tabele nobene zabeležke, kako je nastala, smo pač v dvomih, kako je nastala in kdo jo je zaokroževal.


pozdrav
Darko




Danes mi je "prišla pod roko" tabela iz vira, ki ga navaja v disertaciji dr. Mojca Šorn (glej zgoraj).

Tabela je iz uradne statistike:

Slika

Slika

V tabela je število prepeljanih potnikov ("do potnika" natančno) in število prevoženih kilometrov ("do kilometra" natančno) =D> =D>


Če primerjamo podatke za leta 1930-1934, vidimo, da se "pokrivajo" z našimi iz "natančne" tabele in tudi z zaokroženimi iz tabele v tipkopisu T. Brate.


Na žalost pa se večina podatkov iz celotne tabele v tipkopisu T. Brate ne "pokriva" s podatki v uradni statistiki :roll: :( :oops:


Poglejmo, koliko podatkov za obdobje 1935 - 1939 je napačnih... :?:

Slika

Katastrofa, nekateri podatki so več kot 30 % napačni :!: :roll: #-o


Eh, bi rekli, saj to ni veliko :wink:

Zamislite si, da imate 30% večjo plačo. Slika
Ali pa da vam jo znižajo za 30% :(

Torej moramo tabelo iz tipkopisa T. Brate zavreči in jo ne bomo več uporabljali. Še sreča, da avtor tipkopisa T. Brate te tabele ni stlačil v knjigo o ljubljanskem tramvaju. Bi bila že neštetokrat "kopipejstana" :roll:

Od sedaj dalje se z neresnimi podatki ne bomo več ukvarjali :!:

Ve se, da je bila Splošna maloželezniška družba delniška družba.
Za delniške družbe pa je jasno, da morajo vsako leto izdelati poslovno poročilo, v katerem morajo biti tudi točni podatki, ki nas zanimajo.
Od sedaj dalje bomo dodajali samo tabele, v katerih bodo z rdečo barvo prečrtani napačni podatki :!:


pozdrav
Darko


Zgoraj smo že ugotovili, da so za leto 1935 podatki v tipkopisu T. Brate za prevožene kilometre v letu 1935 napačni.

Ali se bo sedaj izkazalo, da so podatki tudi v uradni statistiki napačni ?

Tole seštevanje pa res daje probleme vsem po vrsti.
Izgleda, da je seštevanje najbolj zahtevna matematična operacija :idea: :lol: :lol:

Napetost se povečuje :lol:

Na žalost poslovnega poročila za leto 1935 še nisem našel v arhivu.

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9017
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 13.07.2019, 14:00

Pozdravljeni,

rezultat je primeren napetosti, ki spremlja najzahtevnejšo matematično operacijo: seštevanje :wink: :lol:

Glede na zbrana mesečna poročila za leto 1935...

Slika

so napačni in uradni podatki v Slika in tudi "neuradni" podatki iz tipkopisa: Tadej Brate: LJUBLJANSKI TRAMVAJ (Zgodovina tramvajskega in trolejbusnega prometa na Slovenskem). Delo izdelano po naročilu podjetja VIATOR (TOZD Mestni promet in TOZD Delavnice), Ljubljana 1978 (shranjeno v: Zgodovinski arhiv Ljubljana)

Se pravi, da seštevek prevoženih kilometrov samo motornih vozil niti motornih vozil + prikoliceiz mesečnih poročil ne odgovarja nobenemu podatku o prevoženih kilometrih niti v "uradnih" niti "neuradnih" podatkih :!: :!:

Katastrofa :!: :!: :!:

Komu sedaj verjeti :?: :?:

Glede na neugoden rezultat seštevanja bom dodal številke za vse mesece, da se lahko vidi, da se pri prepisovanju nisem zmotil.

pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 13.07.2019, 14:17, skupaj popravljeno 1 krat.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9017
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 13.07.2019, 14:14

Mesečna poročila SMD za leto 1935:

Slika

Slika

Slika

Slika

Za prve tri mesece leta 1935 lahko potrdimo, da so mesečna poročila pravilna:

Slika

MMG smo izvedeli za število prevoženih potnikov v prvih treh mesecih leta 1934 :thumbupl


Zakaj so pomembni ti podatki o številu prevoženih potnikov na mesec :?:

To bomo videli v nadaljevanju...

Slika

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9017
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 13.07.2019, 18:19

O:510725

Pozdravljeni,

na voljo imamo prikaz števila prevoženih potnikov na mesec v letih 1932, 1933 in 1934:

Slika

Slika

Glede na to, da so nam poznani letni podatki o številu prevoženih potnikov:

1932: 6.786.942
1933: 5.112.588
1934: 4.837.880

sem približno seštel mesečne podatke o število potnikov iz diagrama in prišel zelo blizu zgornjim letnim podatkom.
Posebej sem preveril še podatke za prve tri mesece leta 1934 in ugotovil, da so vrisani pravilno.
Torej lahko ta diagram vzamemo kot pravilnega.

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9017
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 13.07.2019, 20:54

Pozdravljeni,

v zgornji diagram bomo vrisali še število potnikov v letu 1935 po mesecih.
Vemo, da trenutno ne moremo reči, da so podatki 100% točni za celo leto, vemo pa, da so pravilni za prvo četrtletje.

Slika

Zakaj so za nas tako pomembna leta 1934 in 1935 ?

Zato, ker je SMD zaplavala v velike težave. Zmanjšano število prepeljanih potnikov pomeni tudi zmanjšanje prihodkov. Odplačevati je bilo potrebno tudi investicije, ki so bile preračunane za normalno poslovanje, ne pa za čas gospodarske krize.
Zadeva je bila tako daleč, da je SMD životarila na nitki.

V reševanje nastale situacije se je z vso silo zagnal prof.Dr.Ing. Milan Vidmar.
Dne 22.11.1934 je sestavil program za odpravo vzrokov trhlega stanja v SMD.

Slika

V Vidmarjevi študiji si bomo pogledali si bomo prav ta leta, vrisana zgoraj v diagramu, in takoj nam bo jasno, kaj se je dogajalo v teh letih.
Poleg tega bomo dobili tudi drugačen pogled na večinskega delničarja v SMD, podjetje Siemens, saj bomo iz prve roke izvedeli, kako je Dr.Vidmar sodeloval z njim. Vsekakor drugačen prikaz podjetja Siemens kot pa v knjigi T. Brate: Ljubljanski tramvaj, Ljubljana 1990.

Slika

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9017
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 13.07.2019, 23:39

Pozdravljeni,

poglejmo v sanacijski program, ki ga je pripravil dr. Vidmar.

Najprej opis dogodkov in posredovanj dr. Vidmarja pri podjetju Siemens v času svetovne gospodarske krize:

Slika

Slika

Slika

Slika

Se nadaljuje....

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9017
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 16.07.2019, 20:46

O:511500

Pozdravljeni,

moral sem se zaustaviti, da napišem nekaj besed o Dr. Ing. Milanu Vidmarju.
Moramo se zavedati, da je v tistih časih nekaj pomenilo mnenje inženirja, katerekoli stroke je bil, posebej pa še mnenje Ing. Milana Vidmarja, ki je bil po osnovni izobrazbi strojni inženir (takrat, ko je doštudiral, elektroinženirjev še niso izobraževali niti na Dunaju).
Se je pa sam izobrazil za elelektroinženirja, ki ga je priznavala cela Evropa.
Večina Slovencev pa pozna Milana Vidmarja po njegovi šahovski logiki.
Bil pa je predvsem praktik, ne samo teoretik.
Šele sedaj sem videl, da je od tega, ko sem objavil članek o Vidmarjevem prispevku k elektrifikaciji Kranja, minulo dolgih 15 let ( Naš stik, 5.2004: Drugi Majdičev poskus za elektrifikacijo Kranja:
link: http://www.nas-stik.si/arhivrevij/NasSt ... df#page=78


Zaustaviti sem pa se moral, ker nisem imel popolnih podatkov, kdaj je začel sodelovati z Splošno maloželezniško družbo.
Glede na to, da je arhiv delniške družbe Österreichische Allgemeine Kleinbahn Gesellschaft oz. Splošne maloželezniške družbe zelo slabo ohranjen, sem imel kar velike probleme ugotoviti, kdaj je pričel M. Vidmar starejši sodelovati s SMD.

Če pogledamo v slovensko biografijo, dobimo kar nekaj podatkov za čas po prvi svetovni vojni:

Slika
foto=wikipedija, 1942

"V zač. 1919 se je vrnil v Lj. kot zastopnik avstr. podjetja AEG-Union za Jslo, 1. maja pa postal vodilni inž. in takoj nato ravnatelj Strojnih tovarn in livarn; mesto je obdržal do konca 1922, potem bil še pol leta njihov svetovalec in se nato dokončno poslovil od strojništva. 19. maja 1919 je imel nastopno predavanje Inženjer-filozof in stroj-velikan (SN 1919, št. 117) na začasnem tehn. visokošol. tečaju, ki je bil predhodnik snujoče se tehn. fak. na lj. Univerzi. Od 1. sept. 1919 do 30. jun. 1957 je bil red. prof. na elektrostrojnem odd. tehn. fak. v Lj. Predaval je teoretično mehaniko, teoretične osnove elektrotehnike, teorijo el. strojev, po vojni pa predmet prenašanje elek. energije; po odhodu z univ. je bil še honor. prof. na podiplomskem študiju. 1928/9 je bil rektor lj. Univerze, uspešno interveniral proti naklepu ministrstva, da že tako nepopolno univerzo še bolj okrni, in organiziral praznovanje 10-letnice; v nasl. l. je bil prorektor. Dekan tehn. fak. je bil petkrat (1925/6, 1933/4, 1941/2–1943/4) in štirikrat prodekan (1926/7, 1934/5, 1935/6, 1944/5). 1942 je dosegel obnovitev tehn. fak., ki so jo Ital. zaprli. Kot pedagog se je odlikoval z izredno nazornimi predavanji in z očetovsko skrbjo za svoje študente (dali so mu vzdevek »ata«). Vzgojil je cel rod smotrno in jasno usmerjenih elektrotehnikov, od katerih so mnogi dosegli vodilna mesta v stroki, že ob njem pa prevzemali predavanja na razvijajoči se elektroteh. fak. —16. maja 1940 je bil izvoljen za rednega člana AZU, bil od 27. jun. 1942 do 2. oktobra 1945 njen preds., 10. okt. 1940–16. jun. 1942 načelnik mat.-prir. razreda, od 30. sept. 1949 do smrti tajnik razr. za mat., fiz. in tehn. vede, 1949–59 delegat v Svetu akademij FLRJ."

Iz spodnjega zapisa se da ugotoviti, da je sodeloval z Siemens-Schukertewerke v Zagrebu. To pomeni, da je sodeloval v upravnem svetu družbe, ki je nadzirala ljubljanski tramvaj.
Siemens-Schuckertwerke je namreč leta 1927 prestavil sedež Spošne maloželezniške družbe d.d. v Zagreb, kjer je bil tudi sedež Jugoslovensko Siemens.

"1920 je v Lj. ustanovil svojo tovarno Transformator in jo vodil do konca 1926. 1923–9 je bil preds. upr. odbora delniške družbe Elektra v Lj., 1923–8 svetovalec za transformatorje pri češ. družbi Barthelmus, Donát & Co. v Brnu in od 1928 pri avstr. družbi Siemens-Schuckertwerke, ki je imela podružnico v Zagrebu, od 1929 član upr. odbora železarne v Zenici. 1938 so mu v Pragi ponudili organizacijo in vodstvo snujočega se elektrotehn. inštituta, a zaradi vojne napetosti do tega ni prišlo. Med okupacijo je dobil nekaj mikavnih ponudb, ki pa jih je odklonil: 1941 vodstvo razisk. inštituta za elektrotehniko podjetja Siemens-Schuckertwerke pri Berlinu, 1943 profesuro na elektroteh. fak. na Dunaju in 1945 v Münchnu. Po osvoboditvi so ga 1948 v Moskvi vabili za svetovalca pri elektrifikaciji SZ. — Drugo vojno je V. prebil v Lj. Avg. 1941 ga je B. Kidrič v imenu OF zadolžil za priprave na elektrifikacijo nove Jsle. Po nalogu jsl min. je v Lj. organiziral razisk. Inštitut za elektriško gospodarstvo, ki je začel delati 1. jun. 1948; 1950 je bil decentraliziran in prešel pod okrilje SAZU, 1952 se vselil v novo (današnjo) stavbo na Hajdrihovi ul.; od 1968 se imenuje Elektroinštitut Milan Vidmar."

slovenska biografija: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi784815/
wikipedija: https://sl.wikipedia.org/wiki/Milan_Vidmar

Bomo še malo pobrskali po arhivu, da ugotovimo, kakšne pozicije je vse imel v delniški družbi ljubljanskega tramvaja.

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
bisabre
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 649
Pridružen: 19.07.2015, 13:34

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a bisabre » 21.07.2019, 16:09

Če koga zanima. V dokumentarcu o Iti Rini (slavni slovenski igralki) je bilo tudi nekaj krajših filmskih zapisov na katerih se je pojavljal lj.Tramvaj. Če imate možnost ogleda za nazaj vam bo agotovo všeč. Mislim, da je bil dokumentarec na sporedu v soboto nekaj čez 13:00 uro, na RTV SLO 1.
Simpl je tanartabul.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9017
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 22.07.2019, 19:48

bisabre, pozdravljen,

sem pogledal, hvala za informacijo.

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
bisabre
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 649
Pridružen: 19.07.2015, 13:34

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a bisabre » 11.08.2019, 6:38

Ni zakaj, soimenjak. :thumbupr
Simpl je tanartabul.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9017
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 15.08.2019, 22:54

Pozdravljeni,

tramvaj in kralja Petra na konju smo že imeli.
Tokrat avtorja Antona Šušteršiča v SEM 630:LJU;N-0030457: Mestni trg z Robbovim vodnjakom, spomenikom kralja Petra in Magistratom

Slika

Link: https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030457

Ob otvoritvi spomenika se naj bi zbralo 6. septembra 1931 po nekaterih podatkih zbralo celo 100 000 ljudi.
Kralj Peter I. Karađorđević je zdržal na konju 9 let.
Italijanskim okupatorjem je bil kip moteč.
V noči iz 25. na 26. julij 1941 so tako italijanske okupacijske oblasti marmornati kralja Petra I. razstrelile. Obenem so razžagali tudi Aleksandrov kip na Kongresnem trgu.
Smo že mislili, da od kipov ni ostalo nič in da so italijanski okupatorji uničevanje opravili precizno.


Pa ni tako.

Če sledimo novici na spletni strani MNZS: Ostanek spomenika kralja Petra I., vidimo, da je kot po čudežu rešil poškodovano, vendar še vedno razpoznavno glavo spomenika Petra I. znani muzealec Janko Vertin.
Leta 1951 pa je skupaj z drugim gradivom prišla poškodovana kraljeva glava v takratni Muzej narodne osvoboditve, ki se je prav takrat naselil v Cekinovem gradu.

Slika

link: http://www.muzej-nz.si/ostanek-spomenik ... a-petra-i/

So pa italijanski okupatorji opravili delo, ki bi ga vsekakor opravila UDBA čez par let...


pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9017
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 13.10.2019, 19:08

O:532700

Pozdravljeni,

raziskava zgodovine ljubljanskega tramvaja je na stranskem tiru...

Moj prijatelj je "obesil" na forum axis.history.com fotko mejnega prehoda med rajhom in kraljevino Italijo.

Nad fotko je napisal: "The border post Šentvid/St.Veit" :

Slika

Mislim, da te fotke še nismo imeli. Lahko pa tudi, kdo bi vedel :-k

Je pa to 100% Šentvid. Na cesti so vidni tiri...
Na fotki so nemški policisti (redarska policija), italijanski cariniki in orožniki/carabinieri.

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
trackpan
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 665
Pridružen: 18.03.2014, 11:06

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a trackpan » 19.10.2019, 22:36

Pozdravljeni pozitivno misleči :D


Še nekaj iz leta 1908, kar si mi je zdelo zanimivo za "objavo" .


Slika


Slika


Slika


Slika


LP Igor
Uporabniški avatar
trackpan
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 665
Pridružen: 18.03.2014, 11:06

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a trackpan » 07.11.2019, 15:45

Pozdravljeni pozitivno misleči :D

V tej temi smo že omenili prizore iz filma "Vesna". V enem od njih vidimo kako avto hiti proti kraju "zasilnega pristanka" (Ribno). Menim, da sem našel lokacijo v Šiški. Na levi strani je gostilna Kavčič, potem vidimo še Galetov blok in v ozadju ljubljanski grad.

Slika

LP Igor
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9017
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 08.11.2019, 23:50

Igor, pozdravljen,
odlično.

Mi smo že malo "iz vaje" o ljubljanskih gostilnah :berr2

Gostilna Kavčič je bila na sami meji med občinama Zg. Šiška in Dravlje, ene 200 metrov od remize, v smeri Šentvida.
Fotografij ni baš na izbiro :roll:

pozdrav
Darko

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: Google [Bot] in 5 gostov