Ljubljanski tramvaj

[železocestnik]

O:549580

Pozdravljeni,

pogledati moramo samo še to, kako je šlo potrjevanje "zaključnih računov" skozi občinski svet...

Dr. Triller je v imenu finančnega odseka občinskega sveta pripravil 29.10.1915 sklepa za občinski svet.
Seja občinskega sveta je bila 29.10.1915, tako da je bil predlog pripravljen 5 minut pred sejo

Predlog se je glasil:
Finančni odsek predlaga, občinski svet sklene:
1) Poročilo družbe malih železnic o finančnem uspehu ljubljanske cestne železnice za leta 1911, 19131914 se vzame na znanje
2) Družba se poziva, da prihodnjič točneje predloži poročilo

Takšna sklepa je občinski svet tudi sprejel na javni seji dne 29.10.1915.
Naslednji dan se je pripravil odgovor za A.Oe.K.G. na Dunaju, ki je še zaokrožil po pisarnah magistrata, da ga je nazadnje podpisal župan.
Odposlali so ga 4.11.1915 in zadeva je bila končana do nadaljnjega.

Vsekakor pa zadeva z "zaključnimi računi" ni bila urejena. Pripombe na "zaključne račune" se bodo začele postavljati resno šele takrat, ko bo občina Ljubljana začela razmišljati, da odkupi podjetje Ljubljanski tramvaj...

S prvima dvema letoma prve svetovne vojne smo zaključili.
Čakajo nas leta 1916, 1917 in 1918.
Pravzaprav ne vem, koliko arhivskega gradiva je sploh ohranjenega


pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:549900

Pozdravljeni,

pogledal sem, koliko gradiva se mi je nabralo še za preostali leti prve svetovne vojne.
Dovolj, da si bomo ustvarili kolikor toliko kvalitetno sliko obratovanja med prvo svetovno vojno

Naše znanje o obratovanju tramvaja času prve svetovne vojne potem, ko smo prebrali knjigo T. Brate "Ljubljanski tramvaj",1990, je bilo nično. Celo huje, zavedeni smo bili, da je vse "normalno" delovalo:

citat iz knjige:

"OBRATOVANJE TRAMVAJA PRED PRVO SVETOVNO VOJNO
......
Do konca prve svetovne vojne je tramvaj redno obratoval brez znanih ali omembe vrednih dogodkov."

Moje mnenje: bolje bi bilo, da bi ta stavek kar izpustil iz knjige. Ali pa zapisal: "Do sedaj nam ni uspelo pridobiti podatkov o obratovanju tramvaja za časa prve svetovne vojne".
Sploh ne bi bilo potrebno zapisati, zakaj ne



Do sedaj smo že videli, da v letih 1914 in 1915 ni redno obratoval na obeh progah in da so bili veliki omembe vredni dogodki. Če nič drugega, povečanje števila prepeljanih potnikov. Izrisali smo si tudi že diagram števila prepeljanih potnikov.

Glede na to, da je bil v vojnih letih prve svetovne vojne zelo velik porast prepeljanih potnikov in glede na to, da smo na novi strani je morda prav, da ga ponovimo:




V naslednjih letih vojne, v letih 1916, 1917 in 1918 bomo iz arhivskega gradiva izvedeli kar nekaj novosti...



pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pozdravljeni,

glede na to, da je tema o ljubljanskem tramvaju izredno obiskovana, je prav, da vsaj vsakih novih 50.000 ogledov pogledamo malo v preteklost, kako se je tema razvijala.
Temo je injiciral STIB daljnega 24. maja 2007 z vsem znano sliko tramvaja pred magistratom, ki je postala ikona te teme.

Ko smo imeli 21.8.2010 že 5.000 ogledov, sem zapisal:
»Če bomo takole pretiravali, se da to temo spraviti na 10.000 ogledov !«

Število ogledov pa se je povečevalo z vratolomno hitrostjo…
16.1.2011: 7.000
10.2.2011: 10.000
10.1.2012: 20.000
2.1.2013: 33.000
1.1.2014: 55.000
9.1.2015: 113.000
4.1.2016: 177.000
1.1.2017: 286.500
1.1.2018: 274.000
1.1.2019: 465.000
12.5.2019: 500.00
8.12.2019: 550.00

50.000 ogledov v skoraj 7 mesecih pomeni, da je to okoli 250 ogledov dnevno oziroma okoli 7.000 ogledov na mesec. To pa je ogromno, tudi če odštejemo robote.

Seveda se zavedam, da je veliko število ogledov doprinesel tudi ogled robotov, kar pa sploh ni slabo.
Samo poglejte si recimo na Googlu, koliko slik ljubljanskega tramvaja in koliko gesel lahko najdete.
Jaz marsikdaj kontroliram na Googlu, ali smo že imeli na forumu to in to fotografijo ali ne.

Moram reči, da si nikoli nisem mislil, da je možno z eno samo temo, ki je navsezadnje ozko usmerjena, zainteresirati toliko ogledov teme.

Zahvaljujem se vsem članom foruma, ki so karkoli dodali k temi in tistim ki skupaj z obiskovalci vztrajno sledijo nadaljevanjem...
Brez vas ta tema nikoli ne bi prišla tako daleč po vsebini. Število ogledov je pač izziv za dograjevanje teme...
Seveda se moramo vsi skupaj zahvaliti Igorju, ki je za vse nas (malo tudi za svoj izziv) brskal počasopisju in "podpiral" temo s svojimi prispevki.

Na koncu pregleda teme lahko zapišemo: "Gremo proti milijon ogledov!"

Da mi ne bo kdo zopet rekel, da ne znam planirati

Če bi nadaljevali s takšnim tempom, bi dosegli cilj

...v ene šestih letih


pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pozdravljeni,

začeli bomo z manj pomembnimi zadevami v letu 1916…
Na seji občinskega sveta dne 7.3.1916 je občinski svetnik Štefe »izrazil željo, naj se store potrebni koraki pri ravnateljstvu električne cestne železnice, da bi vozila po dva voza v času do 9. ure dopoldne iz remize do Mestnega trga, ker je voz redno prenapolnjen.«
Župan je spisal prošnjo vodstvu električne cestne železnice v Ljubljani dne 11.3.1916, odposlana je bila 14.3.1916.

Magistrat je dobil odgovor 29.4.1916, ki pa je bilo pravzaprav obvestilo, da se s 1. majem 1916 uvaja poletni vozni red in da po njem vozijo vozovi od 5 ure 35 minut zjutraj do 9 ure 50 minut zvečer.
Vozovi na liniji Vojna bolnica-Glavni kolodvor vozijo v 7 ½ minutnem intervalu, na liniji Mestni trg-Dolenjski kolodvor pa v 15 minutnem intervalu.

V odgovoru so napisali, da se je s tem, ko se je uvedel bolj pogost promet, delno izpolnilo željo s seje občinskega sveta z dne 7.3.1916.
Pod dopis se je podpisal začasni obratovodja ljubljanskega tramvaja Anton Müller.
Odgovor so naznanili na seji občinskega sveta dne 2. maja 1916.

pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:550650

Pozdravljeni,

v letu 1916 se je dogodilo kar nekaj predelav na tramvajskem omrežju oz. priprav za predelave.

Glede na to, da je postala proga Glavni kolodvor- Zaloška cesta glavna proga in Mestni trg-Dolenjski kolodvor, je nekaj tirov bilo odvečnih in so jih odstranili.
Seveda je Ministrstvo za železnice moralo dati soglasje. V tem primeru je šlo pri odločbi ministrstva z dne 17.3.1916 za naknadno dovoljenje za odstranitev tirov. Je pa bilo zapisano v odločbi, da je potrebno ob poteku koncesije vzpostaviti prvotno stanje, kakor je bilo prvi dan koncesije.
Odstranili so stranski tir pri kretnici na Mestnem trgu (na km 1 1/4), tir na končni postaji na Dolenjskem kolodvoru (km 3 1/2) ter tira na končni postaji na Zaloški cesti (km 1.9 do km 2.0).

Dne 14.8.1916 pa je SMD predlagala, da se postajališče "Elisabetina ulica" prestavi k novi kretnici (km 0.606). Prosi se občinski svet, da potrdi načrte, da se potem lahko zaprosi Ministrstvo za železnice na Dunaju za odobritev.
Linijo Mestni trg - Dolenjski kolodvor bi radi uporabljali kot stransko progo. Da se to lahko spelje, je potrebna manjša predelava, ki bo omogočila vožnjo po glavni liniji (Glavni kolodvor-Zaloška cesta), prestaviti je potrebno kretnico, ki je bila v bližini trga Cesarja Jožefa (Km 0.3) v Poljansko ulico (km 0.6).
Postajališče "Cesar Jžefov trg" ostane tam, kje je, postajališče "Elisabetina ulica" se prestavi k novi kretnici (km 0.6).

Župan je svoj predlog pogojev (tukaj jih ne navajamo, so pa v zvezi z izvedbo hodnikov in cestišča) poslal stavbnemu odseku občinskega sveta, ki se je strinjal z njimi, tako da je bil županov predlog sprejet na seji občinskega sveta 19.9.1916.




Potrditev so poslali na A.Oe.K.G. na Dunaj dne 29.9.1916, skupaj s potrjenim načrtom. Načrt je potrdilo tudi vodstvo mestne elektrarne.

Pogoje je delniška družba sprejela, vendar z zadržkom, da to velja samo za ta primer. Odgovor so poslali iz Dunaja 21.decembra 1916.

Magistrat je pripravil odgovor že 8.1.1917, potem pa se je verjetno "zataknil" v eni izmed pisarn, tako da je bil odposlan na delniško družbo na Dunaj šele 23.1.1917
Obenem pa so obvestili tudi Deželno vlado v Ljubljani o potrditvi načrtov.
Ministrstvo za železnice na Dunaju je 2.4.1917 pooblastilo Deželno vlado v Ljubljani, da izda gradbeno dovoljenje za prestavitev kretnice na Poljansko cesto.
Deželna vlada v Ljubljani je delniško družbo na Dunaju obvestila dne 21.5.1917, da je gradbeno dovoljenje za prestavitev kretnice izdano.

Vidimo, koliko je potrebno dovoljen, pogajanj, predno se pride od ideje do izvedbe.
Od ideje do izvedbe skoraj eno leto. Sedaj vemo, zakaj so se tako branili pri ljubljanskem tramvaju spreminjati stvari, ki niso bile v njihovem interesu.

Še eno obvestilo v letu 2016 ljubljanskega tramvaja o vzdrževalnih delih:
Dne 18.9.1916 pričnemo z zamenjavo tirnic in sicer od kretnice pri kavarni Evropa proti Južnemu kolodvoru. Dela se bodo vršila podnevi.
Dopis je podpisal Anton Müller, zastopnik obratnega vodje.

Katera vzdrževalna dela so se še izvajala v letu 1916 ?

Mestni stavbni urad je dne 11.10.1916 obvestil magistrat, da se je obrnil na obratno vodstvo električne cestne železnice in jih opozoril, da utegne zvišanje kolesnic na Poljanski cesti povzročiti neprijetnosti in nesreče.
Vodstvo je izjavilo,, da so sedaj popravili le najslabši del tračnic in da se bodo spomladi leta 1917 zanesljivo položile po celi Poljanski cesti nove tračnice v nivoju ceste, ki jih bo določil mestni stavbni urad.
Na tej cesti pa do spomladi ne bodo več delalo, samo v izjemnih primerih, če bo popravilo tračnic potrebno zaradi varnostnih ozirov.

Na seji občinskega sveta dne 19.12.2016 je občinski svetnik Likozar urgiral revizijo tarif električne cestne železnice.
Na isti seji pa je občinski
svetnik Štefe izrazil željo, naj bi vodstvo električne cestne železnice vpeljalo na progi Južni kolodvor- Deželna bolnišnica priklopne vozove.
Ta Tefetov predlog pa smo že obdelali v prejšnjih postih.

S tem smo zaključili z letom 1916!

pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:551000

Pozdravljeni,

leto 1917 se je pričelo z nakazilom dne 22.2.1917 obratnega vodstva cestne železnice v Ljubljani v znesku 200 kron na račun magistratne "blagajnice".
Ta znesek je SMD vsako leto morala plačevati po pogodbi z magistratom za souporabo cestišča.

Na seji občinskega sveta dne 19.12.2016 je občinski svetnik Likozar urgiral revizijo tarif električne cestne železnice.
Tokrat je zadeva stekla.
Delniška družba električne cestne železnice na Dunaju je pripravilo študijo in v aprilu 1917 so se pričeli dogovori, kaj spremeniti.
Dopis je zanimiv, saj so omenjali podražitve v tujih mestih s tramvajem.
Dopis bomo podrobno pregledali.


pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:551300

Pozdravljeni,

o "vezani trgovini" v zvezi z nabavo starih prikolic na Dunaju in povišanjem tarif leta 1917 smo že pisali na strani 136.
Polovico dela smo že opravili

O:543275
Pozdravljeni,

Za leto 1917 še nismo našli zaključnih računov, tako da ne vemo, kakšni so bili prihodki niti stroški delniške družbe.
Je pa Splošna maloželezniška družba že od začetka vojne bila v pogovorih z magistratom, kako reševati težave pri povečanem številu prevozov in v zvezi s tem nastajajočimi stroški.

Tako je Laibacher Zeitung 10.5.1917 poročal o seji ljubljanskega mestnega sveta, kjer so se pogovarjali o spremembi sistema vozovnic za tramvaj. Maloželezniška družba je predlagala zmanjšanje števila vrst vozovnic, obenem pa povišanje cen za nov sistem.


dLib: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:D ... 739802/PDF

Obenem pa je ponudila, da za reševanje premajhnih kapacitet, ko z južnega kolodvora ne more odpeljati vseh potnikov, nabavi 4 prikolice. Ljubljanski mestni svet je odločil, da se sprejmejo nove tarife takrat, ko bodo začele voziti nabavljene prikolice.

Splošna maloželezniška družba je že 6.2.1917 sporočila magistratu, da nabava novih prikolic ni možna, ker jih ni možno dobiti v razumnem roku od proizvajalcev. Ni pa logično uporabljati rezervnega motornega vozila kot prikolice, saj so ta vozila težka in nastaja veliko trenje. Zadnje čase jim primanjkuje tudi delavcev v vzdrževalnih delavnica, poleg tega so vedno večje težave pri dobavi rezervnih delov.

Predlog za povišanje cen vozovnic in nabavo prikolic so na magistrat poslali 24.4.1917:
»ker je promet še vedno povečan, želimo nabaviti nekaj prikolic, v kolikor je mogoče, da magistrat soglaša z našim predlogom o spremembi tarif.
Sedaj so tovarne vagonov zelo zaposlene in so dobavni roki za prikolice eno leto in več.
Pri dunajskem tramvajskem podjetju smo se dogovorili za nakup 4 prikolic, enakega tipa kot jih je pri njih kupilo tramvajsko podjetje iz avstrijskega Gradca. Te prikolice se bodo predelale na tirno širino 1 meter in že julija bi bile v Ljubljani v prometu.
Upamo, da bomo z dodatnimi 4 prikolicami prišli naproti željam ljubljanskega prebivalstva."

Magistrat je 11. maja pripravil obvestilo o soglasju za uvedbo prikolic in spremembo tarif.
Splošna maloželezniška družba je 28. junija 1917 obvestila magistrat, da so dobili obvestilo o soglasju o spremembi tarif in uvedbo prikolic. Dne 27. junija 1917 so prikolice prispele v Ljubljano. Na vozilih je bilo potrebno spremeniti še nekaj nujnih malenkosti, tako da so računali, da bodo šle v promet v kratkem. Z uvedbo novih tarif bodo pričeli v naslednjih dneh, zato prosijo za potrditev.
Magistrat je 30. junija odobril odgovor in ga 3.7.1917 odposlal.

pozdrav
Darko

Dodajmo še Igorjev zapis iz seje "Ljubljanskega mestnega sveta" (8.5.1917) (s strani 136):




Poglejmo si podrobno dopis delniške družbe iz Dunaja...

Dopis A.Oe.K.G. iz Dunaja v zvezi s tarifami z dne 21.4.1917:
Ljubljanski tramvaj ima dolžino prog samo 5,113 km, ima pa v primerjavi s kilometražo prog zelo veliko tarif.
Jutranja tarifa za 6 hellerjev/vinarjev za prva dva pasa
Jutranja tarifa za 10 h za vse 4 pasove
Otroška tarifa za 6 h za vse 4 pasove
Dnevne tarife za 10, 15, 20 in 25 h za 1,2, 3 ali 4 pasove.
Tako veliko število tarif otežuje manipulacijo in obračunavanje, posebno sedaj v prenapolnjenih vozovih.
Jutranja tarifa za sam 6 h – ki ni nikoli krila lastnih stroškov – ni v nobenem sorazmerju s sedaj vladajočimi podražitvami in s tarifami tramvajev drugih mest.
Tako ima na primer proga Bielsko-Biała-Cygański Las (Bielitz-Zigeunerwald) otroško tarifo 12 h in dnevno tarifo 12 h za 1 km dolgo progo Kolodvor-Gledališče.
Na progi Bozen/Bolzano-Gries je najnižja tarifa (1 cona= 930-1300 m) 12 h in je bila s 1.2.1917 povišana na 14 h.
Pri tramvaj v Gablonzu je najnižja tarifa (1 cona) 14 h in se bo sedaj povišala na 18 h (otroška vozovnica je 10 h).
Tramvaj v Plznu (Pilsen) je med vojno zvišal otroško tarifo s 6 na 8 h, dnevno tarifo do 6 postajališč iz 10 na 12 h in več kot 6 postajališč s 16 na 18 h.
Tramvaj v češkem mestecu Ústí nad Labem (Aussig) je povečal tarife od 15.5.1915:
-delavske karte od 8 na 10 h
-1 cona iz 12 na 14 h
-2 coni iz 24 na 28 h itd.
V Olomoucu (Olmütz) je najnižja tarifa 10 h.
V Teplicah (Teplitz) so povišali otroško tarifo iz 8 oz. 10 h na 10 oz.14 h, ravno tako dnevno tarifo iz 10,12 na 12 oz 14 h itd.

Predlagamo magistratu naslednji predlog:
1) jutranja tarifa za 6 in 10 h se opusti in bi bila samo ena jutranja tarifa za 8 h za vse pasove
2) otroška tarifa se zviša s 6 na 8 h
3) tarifa 25 h za vse 4 cone se opusti in bile bi samo 3 dnevne tarife za odrasle:
-10 h za prvi pas
-16 h za dva pasova
-20 h za 3 pasove
Tarife za 15 in 25 so nepraktične, saj ni več dovolj drobiža v obtoku.

Z novimi tarifami bi imeli naslednje pasove:
1.pas: Kolodvor-Pošta (925 m)
2. pas: Pošta-Ambrožev trg (1162 m); Pošta-konec Sv. Florijana ulice (1047 m)
3. pas: Ambrožev trg-Garnizijska bolnišnica (1191 m); konec Sv. Florijana ulice-Dolenjski kolodvor (1205 m)
Nove tarife bi začeli uvajati s 1.7.1917, zato prosimo za hitro potrditev.
Magistrat je prejel predlog 26.4.1917.

Potem pa je šlo potrjvanje z veliko hitrostjo...

Župan je poslal 30.4.1917 finančnemu odseku občinskega sveta, načelniku gospodu podžupanu dr. Karolu Trillerju predlog " v posvetovanje in poročanje občinskemu svetu s priporočilom, da se nasvetovani preureditvi tarifov električne cestne železnice ljubljanske pritrdi."
Finančni svet je 8.5.1917 pripravil predlog, da se "zaprošeni preureditvi tarifov pritrdi pod pogojem, da uvede električna železnica istočasno priklopne vozove v promet".
Nova tarifa začne veljati s 1.7.1917.
Takšen predlog je bil sprejet na seji občinskega sveta dne 8.5.1917.

Kako je izgledal razglas o novih tarifah



pozdrav
Darko

[STIB]

Moja slovenščina je malo zarjavela, pa sem vendar v "Razglasu" takoj opazil besedo "za DOrasle" (namesto "za ODrasle" kot govorimo zdaj).
Ali je mogoče da se je pred 100 leti tako govorilo (in pisalo)?

[železocestnik]

O:551600

STIB, pozdravljen,

imaš prav, to je moral napisati nekdo, ki je prevajal nemški tekst v slovenščino.

Če pogledamo v nekaj strani nazaj navedene tarife za leta 1906 in 1913, vidimo, da so uporabljali: "za odrasle."

Zanimivo pa je, da recimo leta 1860, ko je izšel Wolf-ov nemško-slovenski slovar, še niso uporabljali besede odrasel za Erwachsene.

Zapis iz Wolfovega slovarja iz leta 1860:
der Erwachsene: doraščeni, dorašeni človek, doraščenec, dorašenec
die Erwachsene: doraščenka, dorašenka

Dokaz, kako se spreminja jezik v zadnjih 100 letih.

pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pozdravljeni,

s prvo svetovno vojno hitimo, ker nas matra firbec, kaj je z električno cestno železnico naredila slovenska Narodna vlada leta 1918

Poleg tega bi do konca leta rad narisal še diagram števila prepeljanih potnikov in prevoženih kilometrov v obdobju 1930-1958.

Spomnimo se, da je tabela na strani 135 še kar prazna



Bilo bi dobro, da bi imeli oba diagrama: od 1901-1919 in 1930-1958 enkrat na isti strani (na tej, 139. strani)

Seveda se bo najprej potrebno še potruditi z zbiranjem podatkov

pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:552150

Pozdravljeni,
nakup 4 rabljenih prikolic »konjskega« tramvaja na Dunaju in vsa potrebna dovoljenja ter preizkuse v Ljubljani smo že podrobno obdelali na strani136.

V letu 1917 nam preostane le še vpogled v prevoz ranjencev v Ljubljani. Mimogrede pa izvemo točne podatke o voznem parku tramvaja v Ljubljani.

Poveljstvo soške armadne skupine pod poveljstvom generalpolkovnika Svetozarja Borojevića iz Bojne je zahtevalo od ljubljanske k.u.k. Etapenstationkommando poročilo, kakšne so možnosti v Ljubljani za prevoz ranjencev do ljubljanskih vojaških bolnišnic.

Dne 11.10. 1917 so poslali poročilo, da bi bilo potrebno v Ljubljani za prevoz težkih ranjencev (v ležečem položaju) in bolnih najmanj 10 tramvajskih vagonov in bi jih morali odvzeti javnemu prometu.
Nekaj tirov bi bilo potrebno podaljšati, da bi bil možen prevoz do vseh bolnišnic:
- Garnizijska bolnica št. 8 s podružnicami: Moste, Deželna bolnišnica, II. državna gimnazija.
- Leonišče, morda tudi Marjanišče
- Rezervna bolnišnica št.2 s podružnicami: šolski kuratorij in Jakobova šola
Zaradi tega, ker so preveč oddaljene od tirov, ne bi mogli uporabljati:
- Rezervne bolnišnice št. 4, št. 3 in št. 1
Podajšanje tirov od končne postaje ljubljanskega tramvaja pred kolodvorom do prevzemne postaje na kolodvoru znaša okoli 500 metrov.

Električna cestna železnica ima 14 motornih voz in 4 prikolice. Od motornih voz so 3 v popravilu in je odvisno njihovo popravilo od dobave rezervnih delov.
Električna cestna železnica naj bi po sedanjem voznem redu uporabljala 9 motornih voz in 4 prikolice.
2 motorna voza služita za rezervo.
4 nove prikolice bi bilo potrebno izdelati pri Siemens-Schuckert Werke na Dunaju.
Starih tirnic je v tramvajskem podjetju le za okoli 20 metrov tirov. Izdelati bi bilo potrebno v železarni DONAWITZ nove, potem ko bi Vojno ministrstvo potrdilo podaljšanje tirov.
V prikolicah so prečno nameščeni sedeži za 11 oseb.

Sledi opis, kako se da predelati motorna vozila za prevoz ranjencev. Z motornim vozilom bi bilo potem možno prepeljati 8 ležečih in 4 sedeče ranjence oz. bolnike, s prikolico pa 15 sedečih bolnikov.
Če bi bilo uporabnih vseh 11 motornih voz in 4 prikolice, bi lahko pri enem odvozu/ali dovozu prepeljali 88 ležečih in 104 sedeče ranjence oz. bolnike.
V reševanje problema prevoza ranjencev so vključili delniško družbo A.Oe.K.G. na Dunaju in tudi ljubljanski magistrat.

Dne 18.11.1917 je k.u.k. Zentraltransportleitung obvestil ljubljanski magistrat, da je mišljeno, da bi se zaradi pomanjkanja transportnih sredstev v Ljubljani za prevoz ranjencev in bolnih na kolodvor in s kolodvora uporabljali električno cestno železnico.
Magistrat naj bi sodeloval pri proučitvi, kako izvesti zadevo. Dobave materiala bi bile možne spomladi leta 1918.

Dne 30.11.1917 pa je delniška družba A.Oe.K.G poslala magistratu dopis, kako bi potekal transport ranjencev z ljubljanskim tramvajem, in da niso proti, če se magistrat strinja s tem.

Župan je 4. 12.1917 naslovil na A.Oe.K.G na Dunaju dopis, v katerem postavlja vprašanje, ali je zadeva s prevozom ranjencev in bolnih še aktualna, saj se je fronta premaknila daleč v Italijo. Obenem so začeli tudi prestavljati nekatere bolnišnice iz Ljubljane v bližino fronte.
V kolikor pa je zadeva še aktualna, bi to pomenilo veliko motnjo javnemu prometu, možno pa bi bilo le zagotoviti prevoz težko ranjenih. Vendar bi o tem moral dati soglasje občinski svet.

Zadeva se je uredila sama po sebi, saj niso več potrebovali ljubljanskih bolnišnic v tolikšni meri, glede na to, da je bila fronta kar precej oddaljena od Ljubljane.



pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:552270

Pozdravljeni,

arhivskega gradiva za leto 1917 počasi zmanjkuje...
Ogledamo si lahko še delovanje občinskega svetnika Likozarja v občinskem svetu:

Na seji občinskega sveta dne 8.5.1917 je bila sprejeta resolucija občinskega svetnika Likozarja, "da je vodstvo električne cestne železnice naprositi, da skrbi za točnejšo zvezo med dolenjsko in glavno progo.
Tudi popravi cestnih prog bi bilo posvetiti večjo pozornost."
Zadeva je bila rešena in naznanjena na seji občinskega sveta dne 3.7.1917.

Na seji občinskega sveta dne 11.9.1917 je bila sprejeta resolucija občinskega svetnika Likozarja, "da se store primerni koraki v svrho izboljšanja zveze na progi električne železnice od magistrata do dolenjskega kolodvora.

Na seji občinskega sveta z dne 18.12.1917 je občinski svetnik Likozar opozoril na skrajno slabo in netočno zvezo na takozvani dolenjski progi električne cestne železnice. Naj se zopet upelje pogodbeni vozni red na vsakih 7 1/2 minut ali pa skrbi za pravilno zvezo.

Seveda se je reševanje tega problema z dolenjsko progo zavleklo v leto 1918.

pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pozdravljeni,

v letu 1917 imamo še en zaplet. Tokrat s samo nemškim napisom na vozovnicah...

Na seji občinskega sveta dne 18.12.1917 je občinski svetnik Smole savil interpelacijo glede "samonemških voznih listkov na ljubljanski električni železnici".

Kako so ti vozni listki izgledali



Magistrat je dne 22.12.1917 poslal Obratnemu vodstvu električne cestne železnice v Ljubljani dopis z opozorilom, da mora biti napis na vozovnici po pogodbi magistrata z delniško družbo ali samo slovenski ali slovenski in nemški.
V kolikor se je pripetila pomota, je potrebno "samonemške" vozovnice takoj odstraniti iz prometa ter nadomestiti s takšnimi, ki odgovarjajo pogodbi.

Obratno vodstvo električne cestne železnice je odgovorilo 27.12.1917.
Od podjetja, ki za njih tiska vozovnice (E. Zawadil z Dunaja) je bila predvidena dobava vozovnic 13.8.1917. Zaradi pomanjkanja kadra in papirja se je dobava zavlekla.
Katoliška tiskarna je priskočila na pomoč in tiskala vozovnice po ustnem naročilu. Pri naročilu se je pozabilo na dvojezičnost.
Te napačne vozovnice ne bi dali v promet, če bi pravočasno dobili nove, dvojezične vozovnice.
Takoj ko bodo v naslednjih dneh prispele novo natiskane vozovnice, ki odgovarjajo zahtevam pogodbe, bomo zasilne vozovnice z nemškim napisom umaknili iz prometa.
podpis zastopnika obratovodje: Anton Müller

Rešitev zapleta so naznanili na seji občinskega sveta dne 19.2.1918.

S tem smo zaključili z letom 1917, selimo se v leto 1918, zadnje leto vojne.

pozdrav
Darko

[STIB]

Številke ob robu vozovnice so ure.
Kaj pa je pomenilo D in U?

[Peter 5]

Zdravo!
Seveda ne poznam uradnega odgovora. Bom pa poskusil ugibati:

D = direktna vozovnica
U = prestopna vozovnica (od nem. 'umsteigen' = prestopiti).

Samo za slučaj, da uradnega pomena obeh kratic ne poznamo!
Če sem se zmotil, se seveda opravičujem

Lep pozdrav - Peter