Pozdravljeni,
imamo srečo, da smo lahko solidno raziskali, kje je bilo včasih obračališče trolejbusne proge Vilharjeva-Ježica. Seveda "sreča" pomeni, da se je ohranilo arhivsko gradivo in razglednice, pa tudi ostali podatki, tudi o trolejbusih.
Šele celovito poznavanje arhivskih dokumentov, fotografij in ostalih podatkov nas lahko pripelje do dokončnih zaključkov, ki so neovrgljivi.
železocestnik napisal/-a:Pozdravljeni,
pravzaprav nismo imeli še nobene fotografije odcepa z Dunajske v Likozarjevo oz. obračališče...
Levo je Vilharjeva...
Še načrt obračališča:
pozdrav
Darko
Še enkrat oglejmo obračališče na trolejbusni progi "Vilharjeva-Ježica"...
Zelo dobro se vidi položaj železobetonskih plošč v zgradbi, tako da potrjujejo, da je bilo obračališče res za to zgradbo...
Ker je kvaliteta fotografije slabša, dodajamo še eno, da se vidi, da je bil otok na obračališču ograjen z robniki...
Jasno je, da je bilo obračališče takoj za to zgradbo med Livarsko in Likozarjevo ulico...
Ta fotografija prikazuje pričetek gradnje podvoza, ki je bil izgotovljen leta 1962.
Tukaj ni bilo med obračališčem in Globus špedicijo nobene zgradbe več.
In zakaj ponavljamo vso to že enkrat ugotovljeno tukaj na forumu
Zato, ker prihaja vedno znova do napak v objavljenih tiskanih delih in tudi v elektronskih medijih, pa tudi v arhivih.
Seveda se zavedamo, da je izredno težko naenkrat locirati ne vem koliko fotografij, ki jih namečeš v neko knjigo.
Kljub temu, da se trudiš, verjetno sam ne moreš obvladati vseh lokacij v mestu.
Poglejmo si, kaj je o knjigi, v kateri je David Petelin opisal, kako se je živelo v socialistični Ljubljani, napisal zraven prve fotke iz tega posta:
citat iz knjige David Petelin: Živeti v socialistični Ljubljani: mestno življenje v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni, Ljubljana 2019
stran 206:
"Križišče Slovenske ceste (prej Tyrševe, Titove), Tivolske ceste (prej Prešernove, Bleiweisove) desno in trga OF (prej Masarykove ceste) levo.
Pogled od križišča Slovenske ceste in železniških tirov z zapornicami.
Leta 1962 so tu zgradili podvoz.
Zadaj levo je vogalna poslovna stavba Telekoma v Cigaletovi ulici 10 in Trgu OF 16, desno pa stanovanjsko-trgovska stavba na Slovenski cesti (prej Tyrševi 29).
Vir:
Ljubljana 1960. Foto Viljem Zupanc, hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL): ZAL, LJU/0342, Zbirka fotografij, slika A6-002-345"
konec citata
Na žalost smo omejeni in trenutno ne moremo prekontrolirati, ali je fotografija res posneta leta 1960. Takrat obračališče ni bilo več v funkciji, kar tudi dokazuje zgornja mreža, ki že poteka proti Ajdovščini in ne proti bivšemu obračališču.
Torej si z zgradbo direkcije PTT (tako so zgradbo v času socializma imenovali), ki so jo zgradili leta 1953, ne moremo pomagati pri datiranju fotografije (levo na fotografiji). V ozadju na desni strani zgoraj je res "stanovanjsko-trgovska stavba", po domače Kozolec, ki je bil zgrajen leta 1957.
Iz vsega zapisanega bi bila letnica "okoli leta 1960" pravilna. Lahko pa se izkaže pri pregledu originalne fotografije, da je pravilna.
Vsekakor pa je napačna lokacija križišča.
Bistvena napaka je, da je avtor knjige zgrešil z opisom križišče. Se pravi, da je opisal eno križišče naprej proti mestu.
Napačen je torej tudi zapis, kam je usmerjen objektiv fotografa:
"Pogled od križišča Slovenske ceste in železniških tirov z zapornicami."
Zapornice na tej fotografiji niso vidne. Nosilci zastav, ki so pod kotom niso zapornice. Zapornice so bile malo pred zgradbo "Globus-špedicije, kar se dobro vidi na fotografiji ob pričetku del gradnje podvoza.
Sem tudi razmišljal,da jaz ne razumem zapisa in da fotografija predstavlja res pogled proti križišču Slovenske in Tivolske ter Masarykove ceste.
Ja, v bistvu je to tudi res, vendar se nikoli tako ne predstavlja z enim križiščem naprej, posebej še, ker je to naslednje križišče popolnoma nevidno zaradi dreves.
Torej je to napačno lociranje tega križišča, ki je v prvem planu.
Mi smo imeli veliko prednost za določitev lokacije, saj smo imeli zbrano vse arhivsko gradivo, ki je potrdilo lokacijo.
Avtor knjige se je sicer malo omejil z svojo raziskavo in je napisal:
"Pričujoče besedilo obravnava življenje v času socializma. Pri tem je bilo vodilo raziskave osnovno vprašanje, kako je potekalo in kako uspešno je bilo izvajanje socialistične oblasti na ravni vsakdanjih izkušenj prebivalcev Ljubljane. To je knjiga o banalnem socializmu, pri čemer seveda obravnavana tematika še zdaleč ni banalna.
....
Knjiga temelji na različnih virih: osebnih zapisih (dnevnikih, spominih), literarnih virih, časopisnih virih, objavljenih publikacijah o razvoju Ljubljane, arhivskih dokumentih, publicistiki ter izboru znanstvene literature.
Zaradi ambicioznega cilja prikazati celovit razvoj Ljubljane skozi antropološko, sociološko in zgodovinsko paradigmo je arhivsko gradivo pri tem sekundarnega pomena, saj nam za prikaz vsakdanjega življenja povedo več spominski zapisi, časopisni viri, znanstvena literatura in slikovno gradivo.
Pri obravnavi izbranih tematik bi arhivsko gradivo le dodatno razkrilo, kar je že razkrito, ali pa zaradi vsebine nastanka (politika) ne bi ponudilo odgovorov na postavljena vprašanja; zaradi ambicije podati celovitejšo sliko vsestranskega razvoja Ljubljane in njenih prebivalcev v obdobju dveh povojnih desetletjih je bil poudarek na omenjenih virih."
Moram reči, da se z zapisanim ne strinjam. D
Danes je vse drugače, nihče nikomur ne verjame več. Še več, tudi če imaš na voljo vse argumente z arhivskimi viri, ne moreš skoraj nikogar več prepričati, ki se je pri sebi že odločil za "svoj prav".
Torej pri doktorski disertaciji ne moreš dati arhivskih virov na stranski tir, dati jim status sekundarnega pomena.
Jasno pa mi je, da so imele fotografije sekundarni pomen v knjigi.
Zakaj?
Skoraj vedno je tako, da zgodovinarji potrebujejo fotografije na hitro, ko že imajo napisan tekst in jih začne založnik ali tiskar "preganjati" za izbor fotografij in podpise pod fotografije.
Najbolje se je takrat izmuzniti in izdelati "splošne zapise", da te ne ujamejo na napaki kakšni "specialci". Recimo ljubitelji železnic...ali pa trolejbusov
Kaj čmo, zopet smo naleteli napako, ki jo bodo sedaj na veliko zopet širili po internetu.
Lahko samo še enkrat zapišemo, da je na levi strani križišča Vilharjeva cesta, na Titovi cesti (sedaj Dunajska) stoji sredi križišča miličnik (sedaj bi bil policaj), na desni strani pa sta uvoz in izvoz z bivšega obračališča trolejbusa (otok obračališča z robniki). Na tem obračališču je viden tovornjak.
Vidi se zgornja mreža trolejbusa, ki poteka po tedanji Titovi cest proti Ajdovščini, kar pomeni, da je fotografija posneta po letu 1954.
pozdrav
Darko