Spet se je nabralo nekaj fotografij. Tokrat iz Sarajeva in okolice. Predvsem za tiste mlajše, ki še niste obiskali nekdanjih republik naše skupne domovine, za tiste starejše pa za obujanje spominov...
Začenjamo pa na sarajevskem mednarodnem letališču, ki je bilo med vojno pod nadzorom UN-a in je služilo za transport humanitarne pomoči. Leta 1996 je bilo letališče spet odprto za komercialne polete. V poznih devedesetih je bilo s pomočjo tujih donacij v več vazah popolnoma obnovljeno.
Sarajevo je glavno mesto Bosne in Hercegovine, glavno mesto Federacije Bosne in Hercegovine ter sedež sarajevskega kantona. Ob popisu leta 1991 je imelo mesto 600.000 prebivalcev, danes pa naj bi jih bilo le še cca. 430.000. Mesto obkrožajo planine Jahorina, Bjelašnica, Igman, Treskavica...
Pravijo jim tudi Olimpijske planine, saj so leta 1984 gostile številne športe zimskih olimpijskih iger.
Sicer pa je Sarajevo mesto številnih nasprotij. Na eni strani je še veliko ruševin in ostankov vojne, na drugi strani pa rastejo poslovni nebotničniki...
Ena prepoznavnejših sarajevskih zgradb, hotel Holiday Inn, zgrajen za potrebe olimpijskih iger.
Še pogled z njegovega drugega nadstropja na oblačno mesto...
Še nakaj utrinkov...
Ker pa nakoli ne moramo samo peš, pojdimo najprej na tramvaj.
Savarjevo je leta 1885 dobilo prvi tramvaj v Evropi, t.i. konjski tramvaj, ker so ga vlekli konji, nekaj let kasneje pa še električnega. Zakaj je bilo ravno Sarajevo prvo? Avstro-Ogrska svoj eksperimentov in novitet ni želela preizkušati na Dunaju. Tako so tramvaj poskusno uvedli v Sarajevu, šele kasneje ga je dobil tudi Dunaj.
Imeli so tudi prvo celodnevno tramvajsko linijo.
Avtobusi... vozni park je precej pisan, saj ga sestavljajo vozila, ki so jih donirale različne države. Največ je na tem področju naredila Vlada Japonske, ki je podarila 60 novih avtobusov MAN.
Tudi Slovenci smo donirali tri zlogbne avtobuse.
Za konec pa še na vlak.
Sarajevo ima obnovljeno železniško postajo. Denar za obnovo je dala Saudska Arabija. Obnovljen je tudi prvi peron, ostali so še malo prerešetani.
Potniški promet je slab. Na dan ima Sarajevo le 11 parov vlakov. Vozijo do Zenice in Konjica ter za Budimpešto, Ploče in Zagreb (dnevni in nočni).
Železniška postaja Sarajevo podnevi...
...in ponoči.
...ter iz strani.
Na koncu pa še na vlak.
Željeznice Bosne in Hercegovine so krovna železniška ogranizacija v BiH. Železniške prevoze opravljata dve javni podjetji (operaterja): Željeznice Federacije BiH s sedežem v Sarajevu in Željeznice Republike Srpske s sedežem v Doboju.
Skupna dolžina prog v BiH je 1031 kilometrov.
Naslednje slike so posnete na relaciji Sarajevo - Konjic, od koder se proga nadaljuje proti Morstaju in Pločam (Hrvaška).
Fotografiranje na železnici je prepovedano, zato je nakaj fotografij postenih s telefonom.
Želelezniška postaja Sarajevo: Potniški vlaki do Zenice vozijo v sestavi EMG; nekdanji Olimpik Express, izključno 1. razred, bife... Od vsega skupaj je ostal samo še smrdeč vlak z udobnimi sedeži, rumeno črto in šankom brez vsebine
V Konjic pa vozi lokomotiva + kakšen takšen vagon, v katerem 14 dni nazaj, ko je bilo v Sarajevu zjutraj okoli ledišča, ni bilo prijetno sedeti (grelo je le v dveh kupejih, skozi zaprto okno je pihalo...)
Nekaj fotografij do prve postaje...
Prva postaja iz Sarajeva: ALIPAŠIN MOST
Leva proga gre proti Pločam, desna pa v smeri Bihača. Ostanemo na levi.
Pred novo Gorenjevo tovarno pri Sarajevu pa pokopališče...
Od Sarajeva do Konjica do nekaj več kot 50 različnih predorov, kako izgledajo nekatere postaje in postajališča pa nazorno govorijo slike...
Cilj - Konjic. Železniška postaja in okoli nje.
Nazaj v Sarajevo pa z vlakom 396 Ploče - Zagreb.
Ker se vse lepo slej ali prej konča, le še povratek domov.
Do prihodnjič....
LP!
, všeč mi je da si prikazal tudi nekaj Sarajeva poleg železnice same. Škoda da je še toliko posledic nedavne vojne, od olimpijskih objektov je ostalo bore malo 
.
Sicer pa pri letalcih ostaja Brnik preprosto Brnik pa pika.
.