Pritisk
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 2161
- Pridružen: 17.08.2006, 8:57
- Kraj: Brežice
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1639
- Pridružen: 09.11.2005, 22:40
- Kraj: Maribor
Cisterna ima znotraj vgrajene pregrade - prekate. Tu jih ni opaziti. Vzdolžna nosilca povije, kot da jih ne bi bilo, čeprav imata nosilnost najmanj 80 ton in skupaj s plaščem prenašata vse vodoravne, navpične in vzvojne sile.
Cisterna mora imeti tudi napravo za avtomatsko izzračevanje. Podest z vrhnjo odprtino čudežno izgine. In še bi se našlo .....
Debelina plašča? Najmanj 6 mm, tako na oko.
Nenazadnje, takšna cisterna ima taro okrog 25 ton. Torej je v njej kar nekaj materijala.
Prazna piksna od piva. press
Cisterna mora imeti tudi napravo za avtomatsko izzračevanje. Podest z vrhnjo odprtino čudežno izgine. In še bi se našlo .....
Debelina plašča? Najmanj 6 mm, tako na oko.
Nenazadnje, takšna cisterna ima taro okrog 25 ton. Torej je v njej kar nekaj materijala.
Prazna piksna od piva. press
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Vakuum dela čudeže...Dolfe napisal/-a:Ne verjamem!
En bar zunanjega nadtlaka, pravilno izdelane cisterne, nikakor ne zmore tako poškodovati.
lp
Posledice dela razlika med zunanjim tlakom in notranjim (vakuumom)....
Cisterne za prevoz medijev pod tlakom so izračunane za nadtlak. Za primer podtlaka so takšne cisterne zelo "uboge" in se zdeformirajo že pri nizkih vakuumih...
Vendar...če gledamo prikaz iz linka:
"demonstratorji" poškodbe cisterne so "cisterno" postavili zraven tirov, na asfaltirano površino...
Verjetno gre za model cisterne...
Pozdrav
Ljudje imajo precej zgrešeno predstavo o vakuumu v naši okolici. Po večini mislijo, da je to nekaj strašno velikega. Pa ni. Gre le za tistih 1000 in nekaj milibarov zračnega pritiska, ki jih med drugim povedo tudi vremenarji.
In seveda, kar nekaj milibarov razlike je na primer v Kopru in na Triglavu.
In seveda, kar nekaj milibarov razlike je na primer v Kopru in na Triglavu.
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
V tole sesutje cisterne tudi jaz ne verjamem najbolje. Sem brskal po netu če bi kje dobil kako je zgrajena cisterna pa nisem nič našel. Vse skupaj mi delujuje preveč mehko, še posebej če pomislim na prekate v cisterni ki so namenjeni premikanju tekočine.
Sicer pa, če so jo z vakuumom sploščili bi jo samo nazaj napihnili pa bi bla spet kot nova.
Sicer pa, če so jo z vakuumom sploščili bi jo samo nazaj napihnili pa bi bla spet kot nova.
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Z napihovanjem ne moreš NIKOLI dobiti oblike nove cisterne. Na žalost jeklo nima takšnih lastnosti kot n.pr. guma (žoga).Griffith napisal/-a: Sicer pa, če so jo z vakuumom sploščili bi jo samo nazaj napihnili pa bi bla spet kot nova.
Popokali bodo vari, jeklo pa bo na nekaj mestih prejelo trajne deformacije...
Takšna cisterna je po povaritvi uporabna le še za vrtičkarje...posebej, če je prej prevažala medije pod tlakom ali nevarne snovi...
Pozdrav
Hehehehe, mi tud v JLA. Le da je bil manevrski šus v roru. Ciljal smo raufnk. pressCenzlovPepe napisal/-a:A tako, kot so partizani čutarice popravljali?Griffith napisal/-a: Sicer pa, če so jo z vakuumom sploščili bi jo samo nazaj napihnili pa bi bla spet kot nova.
Patron brez kugle pa na vrh rora čutarca...
lp
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
- zbowe
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1189
- Pridružen: 19.09.2007, 16:14
- Kraj: Na sončni strani Krasa
- Kontakt:
Video sem ze pred par tedni videl. Takrat je bilo jasno napisano da je bil eksperiment crpanja snovi iz cisterne (torej se ni sama spraznjevala), brez primernega vhajanja druge snovi (npr. zraka), ki bi nadomescala ven pobrano snov (mislim da je bil v tem primeru inertni plin).
Je čut cuh na kaluneh, fanti bu dež!
Maaaamaaaaaaaaaaa. Tudi meni pingo!
Prvo krašouc, pole primorc, pole slovenc. Tljan smo na karti.
Maaaamaaaaaaaaaaa. Tudi meni pingo!
Prvo krašouc, pole primorc, pole slovenc. Tljan smo na karti.
Osebno verjamem v ta poskus, jasno pa je, da so nekaj varnostnih priprav onesposobili. Sicer pa se podtlak oz. vakuum uporablja v strojništvu, tudi za kakšno stiskanje in še čem.
En tipičen primer je tudi izdelava epoksi/poliesterskih letal oz. delov za letala. V polovične kalupe se da epoksi/poliester in armatura (steklena vlakna, kevlar), nato čez da juto ali kako podobno tkanino za vpijanje odvečne smole, nato se čez vse skupaj da dobro zatesnjen polivinil in izčrpa zrak. Rezultat je imenitno stisnjen laminat. Na ta način se že tako drag postopek izdelave takih delov vsaj malo poceni. Hkrati pa ne rabijo hudih stiskalnic. 1013mbar je pač 101 kN/m2, kar ni malo...
Mmg, tudi mi smo izpostavljeni takemu tlaku, samo ker je tlak na obeh straneh celične membrane enak, potem je vse kewl
En tipičen primer je tudi izdelava epoksi/poliesterskih letal oz. delov za letala. V polovične kalupe se da epoksi/poliester in armatura (steklena vlakna, kevlar), nato čez da juto ali kako podobno tkanino za vpijanje odvečne smole, nato se čez vse skupaj da dobro zatesnjen polivinil in izčrpa zrak. Rezultat je imenitno stisnjen laminat. Na ta način se že tako drag postopek izdelave takih delov vsaj malo poceni. Hkrati pa ne rabijo hudih stiskalnic. 1013mbar je pač 101 kN/m2, kar ni malo...
Mmg, tudi mi smo izpostavljeni takemu tlaku, samo ker je tlak na obeh straneh celične membrane enak, potem je vse kewl
Goran
Rečmo še kakšno na to temo ......
Recimo da bi bila ta demonstracija resnična. Zamislimo si postopek, oz. zaporedje dogodkov.
Cisterno priklopijo na cev, ki mora biti sesalna, oz. tako armirana, da tá tudi zdrži zunanji pritisk. Poženejo vakuumsko črpalko in prične se dolgotrajno izsesavanje zraka. Cisterna ima pač volumen najmalj 65.000 litrov. Ker takšne črpalke najbrž ni na celem svetu, ki bi zmogla izčrpat tolikšno količino zraka le v parih sekundah, se izsesavanje prične postopoma. Ko razlika med notranjem (-) tlakom in zunanjim (+) tlakom poruši stabilnost plašča cisterne, pride do deformacije. Vse lepo in prav. Vendar bi se v vsakem primeru morale videti postopne deformacije plašča že prej. Jeklo pač ni steklo, da bi se kar v trenutku sesulo.
In še enkrat. To deformacijo morata vzdolžna noslica vagona vzdržat v vsakem primeru. Razen če nista iz plastične mase. In ne nazadnje, v cisterni so vgrajeni prekati, ki tudi zagotavljajo dodatno stabilnost plašča tega valja.
Recimo da bi bila ta demonstracija resnična. Zamislimo si postopek, oz. zaporedje dogodkov.
Cisterno priklopijo na cev, ki mora biti sesalna, oz. tako armirana, da tá tudi zdrži zunanji pritisk. Poženejo vakuumsko črpalko in prične se dolgotrajno izsesavanje zraka. Cisterna ima pač volumen najmalj 65.000 litrov. Ker takšne črpalke najbrž ni na celem svetu, ki bi zmogla izčrpat tolikšno količino zraka le v parih sekundah, se izsesavanje prične postopoma. Ko razlika med notranjem (-) tlakom in zunanjim (+) tlakom poruši stabilnost plašča cisterne, pride do deformacije. Vse lepo in prav. Vendar bi se v vsakem primeru morale videti postopne deformacije plašča že prej. Jeklo pač ni steklo, da bi se kar v trenutku sesulo.
In še enkrat. To deformacijo morata vzdolžna noslica vagona vzdržat v vsakem primeru. Razen če nista iz plastične mase. In ne nazadnje, v cisterni so vgrajeni prekati, ki tudi zagotavljajo dodatno stabilnost plašča tega valja.
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!