Vozni vod oz. elektrika nad tiri

Debata okoli voznega parka
Uporabniški avatar
Dolfe
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 12686
Pridružen: 02.03.2006, 8:52
Kraj: Na cesti

OdgovorNapisal/-a Dolfe » 20.06.2006, 14:21

Seveda je tok smrtno nevaren in ne napetost. Samo, tok požene napetost. Brez napetosti tudi toka ni.

Življenski primer je čist navaden vodovod, kjer je pritisk napetost, količina pretakajoče vode pa tok. Oboje skupaj pa ustvari neko moč.
Tok je pa pogojen s presekom cevi.

lp
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Uporabniški avatar
Mojster_Strojevodja
Direktor
Direktor
Prispevkov: 1937
Pridružen: 09.08.2005, 19:43
Kraj: Bled
Kontakt:

OdgovorNapisal/-a Mojster_Strojevodja » 20.06.2006, 14:43

Presek vodnika ima veze z specifično upornostjo vodnika, ki se meri na dolžini enega metra, večji je presek manjša je upornost vodnika(glavni tiri imajo na SŽ 320 mm preseka stranski pa 170 mm, zato tudi vidiš dve žici (zravn moreš štet še nosilno žico, kajti po tej se tudi prenaša tok preko tokovnih vezi na kontaktni vod). S tem so manjše tudi izgube energije zaradi samih vodnikov, kajti potem lahko naprimer pri isti napetosti spustimo večji tok, pa nam vodnik ne zasveti kot žarnica oziroma se ne stopi.

Moč izgub pa se zračuna P[W] = I (na kvadrat)[A] x R[ohmi] ce sem si to jaz prov zapomnu, k so nam to v glave utepaval.

Zdej sem pa že skor izčrpal moje znanje.
Če ne gre uporabi večje kladivo.
"Half the job is in the discovery; the other half is having the courage to present the findings."
"Everyone is a genius at least once a year. The real geniuses simply have their bright ideas closer together."
Uporabniški avatar
Dolfe
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 12686
Pridružen: 02.03.2006, 8:52
Kraj: Na cesti

OdgovorNapisal/-a Dolfe » 20.06.2006, 18:13

Preveč si zakompliciral. :roll:

Nekomu ki ni iz tega foha in niti ne ve osnov elektrotehnike, je treba bolj enostavno razložiti, kako te zadeve tečejo.

lp
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
vlakoljub
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 83
Pridružen: 12.02.2006, 23:28
Kraj: Brežice

OdgovorNapisal/-a vlakoljub » 20.06.2006, 20:21

Dolfe, tako brezupno pa spet ni, če pozorno prebereš, je lahko dojeti.
Če sem prav razumel, na stranskih tirih zadostuje 1 žica, ker tam vozijo lokomotive počasneje in motorju ni potrebno razviti ogromne moči.
Kako je pa s sosedi Hrvati in Avstrijci; ti imajo 25 kV. Koliko imajo Italijani in Madžari?
541
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3417
Pridružen: 16.11.2005, 22:01

OdgovorNapisal/-a 541 » 20.06.2006, 20:44

Italijani imajo enako kot pri nas (oziroma mi imamo enako kot oni). Hrvaška ima od Šapjan do Moravic (okolica Reke) zaenkrat še tudi enako kot mi in Italija, ostale elektrificirane proge pa so elektrificirane z izmenično napetostjo 25 kV. Tudi Madžari imajo 25 kV izmenično, Avstrijci pa imajo 15 kV s frekvenco 16 2/3 Hz.

Za 25 kV in 15 kV je dovolj en vozni vod, saj je tok pri enaki moči zaradi višje napetosti cca. 8x oziroma 5x manjši kot pri 3 kV. Namreč tok je koeficient med močjo in napetostjo (I=P/U). Sicer je tam izmenična napetost, kjer je spet malo drugače ... ampak to mi ni preveč domače. :lol:
Uporabniški avatar
Dolfe
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 12686
Pridružen: 02.03.2006, 8:52
Kraj: Na cesti

OdgovorNapisal/-a Dolfe » 21.06.2006, 14:05

Še zanimivost:

Na koprski progi dodatno, (ali so celo že) montirajo še dva napajalna vodnika po stebrih. Tako bo tudi še za druge lokomotive ostalo kaj moči.
Če 541 (ali Helga), odpre svoje grlo do kraja, noben ptič ne bo počival na žici, dokler se ne ohladi. :twisted:

lp
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Uporabniški avatar
OrientExpress
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 453
Pridružen: 03.06.2006, 12:46

OdgovorNapisal/-a OrientExpress » 06.07.2006, 14:09

Morda nekoliko neumno vprašanje:
Kaj bi se zgodilo, če bi npr. brižitka pripeljala pod napetost recimo 25 kV - bi jo skurilo, so kake varovalke? Kako pa je s 541 - lahko pripelje direktno z dvignjenim pantografom iz ene napetosti na drugo ali ga mora prej spustiti in preklopiti na drugo napetost?

In še eno vprašanje: Kakšne so prednosti/slabosti naše napetosti (3,6 kV) v primerjavi z višjimi, npr. hrvaško 25 kV ali nemško 16 kV 2/3? Katera se najbolje obnese? Obstajajo kaki načrti za spremembo napetosti pri nas ali bo tako ostalo?
Po nji peljal te ženico
bom na Dunaj, v Gradec, v Trst ... in v Carigrad:)
541
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3417
Pridružen: 16.11.2005, 22:01

OdgovorNapisal/-a 541 » 06.07.2006, 14:53

OrientExpress napisal/-a:Morda nekoliko neumno vprašanje:
In še eno vprašanje: Kakšne so prednosti/slabosti naše napetosti (3,6 kV) v primerjavi z višjimi, npr. hrvaško 25 kV ali nemško 16 kV 2/3? Katera se najbolje obnese? Obstajajo kaki načrti za spremembo napetosti pri nas ali bo tako ostalo?


Glede na to, da se predvideva elektrifikacija proge Pragersko - Hodoš s 3 kV enosmerne napetosti, dvomim, da bi obstajali kakšni plani za spremembo napetosti pri nas. :roll:
Uporabniški avatar
hulk
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 599
Pridružen: 23.09.2005, 9:30
Kraj: Gorenjska

OdgovorNapisal/-a hulk » 06.07.2006, 15:56

Nekaj slabosti našega sistema elektrifikacije:
-zaradi večji tokov je potreben večji presek vodnikov
-zaradi večjega preseka ( in teže vodnikov) so potrebni močnejši stebri
-zaradi nižje napetosti je potreba po napajalnih postajah večja. Pri nas so na 25-30 km pri 25kV sistemu pa na 60-70km
-el. napajalne postaje so pri nas zasedene z delavcem
bojan
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 731
Pridružen: 15.01.2006, 19:54

OdgovorNapisal/-a bojan » 06.07.2006, 17:35

hulk napisal/-a:-el. napajalne postaje so pri nas zasedene z delavcem


Ne vse...!

LP
LPB
IC-Pohorje503

OdgovorNapisal/-a IC-Pohorje503 » 06.07.2006, 21:05

541 napisal/-a:
OrientExpress napisal/-a:Morda nekoliko neumno vprašanje:
In še eno vprašanje: Kakšne so prednosti/slabosti naše napetosti (3,6 kV) v primerjavi z višjimi, npr. hrvaško 25 kV ali nemško 16 kV 2/3? Katera se najbolje obnese? Obstajajo kaki načrti za spremembo napetosti pri nas ali bo tako ostalo?


Glede na to, da se predvideva elektrifikacija proge Pragersko - Hodoš s 3 kV enosmerne napetosti, dvomim, da bi obstajali kakšni plani za spremembo napetosti pri nas. :roll:



Pragersko-Hodoš da bo samo 25kv,zaradi zvezi iz Mav Železnic je E-lok tudi bo vozi do na Pragerskem za 1047, 1063(V63), 1043 (V43). pa Taurus je 1047= SŽ za 541-500 .

LP
541
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3417
Pridružen: 16.11.2005, 22:01

OdgovorNapisal/-a 541 » 06.07.2006, 21:26

bojan napisal/-a:
hulk napisal/-a:-el. napajalne postaje so pri nas zasedene z delavcem


Ne vse...!

LP


Do septembra 2009 naj ne bi bila nobena več. Če se ne bo zavleklo kot s SVN. :roll:
Uporabniški avatar
Dolfe
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 12686
Pridružen: 02.03.2006, 8:52
Kraj: Na cesti

OdgovorNapisal/-a Dolfe » 06.07.2006, 22:29

V prihodnjem obdobju, ko bodo v voznem parku pretežno več sistemske lokomotive, bodo enostavno spremenili napetost. Po zagotovilih enega precej pomembnega pri ENP, to sploh ne bo velik problem.Obstoječa mreža to že sedaj omogoča. Še največ bo dela v samih napajalnih postajah.
Treba je pa vedeti ......
Eno pretečeno leto v normalnem obdobju je na vseh železnicah pomnoženo najmanj z faktorjem 10.

lp
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
541
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3417
Pridružen: 16.11.2005, 22:01

OdgovorNapisal/-a 541 » 06.07.2006, 22:53

Dolfe napisal/-a:V prihodnjem obdobju, ko bodo v voznem parku pretežno več sistemske lokomotive, bodo enostavno spremenili napetost. Po zagotovilih enega precej pomembnega pri ENP, to sploh ne bo velik problem.Obstoječa mreža to že sedaj omogoča. Še največ bo dela v samih napajalnih postajah.
Treba je pa vedeti ......
Eno pretečeno leto v normalnem obdobju je na vseh železnicah pomnoženo najmanj z faktorjem 10.

lp


Dvomim, da je z voznim omrežjem tako enostavno. Poglej Hrvate, celotno vozno omrežje zamenjujeo, preden bodo do Reke imeli 25 kV.

Čisto tako laično so po mojem težave na vseh mestih, kjer je potrebno zagotoviti izolativnost, npr. izolatorji (ti keramični bi vsi po vrtsi na 25 kV prebijali), neustrezna ločišča (razmak za 3 kV je premajhen za 25 kV - spet prebijanje), neustrezni ločilniki (oziroma kako se pač reče tistim "sabljam" na kretniških zvezah) itd. V glavnem ni šala kar tako dvigniti napetost za 8x.

Poleg tega je potrebno zagotoviti sinhronizirano delovanje ENP ali pa imeti, kot je to praksa na Balkanu, na vsakih 50 do 70 km mrtvi vod kjer je potrebno izklapljati glavno stikalo. :roll:
Uporabniški avatar
Dolfe
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 12686
Pridružen: 02.03.2006, 8:52
Kraj: Na cesti

OdgovorNapisal/-a Dolfe » 07.07.2006, 7:06

Izolatorji in razmiki so ustrezni tudi za 25 KV. Pozneje, pri rednem vzdrževanju bi se postopoma odstranjevalo in zamenjevalo posamezne elemente z ustreznejšimi. Tudi glede dveh vodnikov, ki sta v kontaktnem vodu, bi se šele kasneje enega odstranilo.

S sinhronizacijo ENP ne bi smelo biti težav, saj frekvenco zagotavlja distributer (ELES ali kako se že sedaj imenujejo).

Poudarek je bil na tem, da bi se sprememba sistema izvajala počasi brez velike investicije in bolj na dalši rok, tako da promet ne bi bil oviran. Še največji zalogaj je vozni park, ki pa z uvedbo več sistemskih lokomotiv ne bo več problematičen. Malo predelave bi edino le doživela 312 serija, katera pa je v osnovi tako iz te družine.

lp
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 26 gostov