D-lok z dvema kabinama
D-lok z dvema kabinama
Sprašujem se, zakaj ne proizvajajo (v večjem številu) diesel lokomotive z dvema kabinama 8na vsaki strani po ena) podobno kot Titova ameriška 666.
Kaj bi bilo to predrago povezati in razdeliti prenose in sklope, ali je tehničnosploh možno izvedljivo? Ali je na lokomotivi premalo prostora?
Sicer pa se mi zdi, da so bili regani zadnji nakup D-lok za vleko težkih vlakov, saj bo verjetno pred njihovim iztekom elektrificirana proga Pragersko hodoš, drugje pa tako ali tako nimajo večjega dela. Premikalke bo pa potrebno ček kakšno desetletje posodobiti oz. nabaviti nove.
Kaj bi bilo to predrago povezati in razdeliti prenose in sklope, ali je tehničnosploh možno izvedljivo? Ali je na lokomotivi premalo prostora?
Sicer pa se mi zdi, da so bili regani zadnji nakup D-lok za vleko težkih vlakov, saj bo verjetno pred njihovim iztekom elektrificirana proga Pragersko hodoš, drugje pa tako ali tako nimajo večjega dela. Premikalke bo pa potrebno ček kakšno desetletje posodobiti oz. nabaviti nove.
Zadeva ni tako enostavna, kot si gotovo predstavljaš. Nakup dizel lokomotive pogojujejo potrebe po delu (ranžiranje, tranzit,…) in cena. Drugače je pa v Evropi veliko število najrazličnejših dvokabinskih dizel lokomotiv (starejših in novejših).
Če bi malce pobrskal po internetu nebi zastavil takšnega vprašanja.
Zato ti prilagam nekaj linkov in si jih oglej:
G 2000
http://www.rail.lu/materiel/vosslohG2000.html
http://www.railfaneurope.net/pix/ch/SBB ... 0/pix.html
http://www.railfan.de/nebahn/themen/inn ... ?p=vossloh
CLASS 66
http://www.railfaneurope.net/pix/de/pri ... 1/pix.html
Blue Tiger
http://www.privat-bahn.de/Blue_Tiger_Foto.html
http://www.railfaneurope.net/pix/de/pri ... r/pix.html
Alstom
http://www.railcolor.net/PRIMA/PRIMA_475.html
Simens
http://www.railfaneurope.net/pix/de/pri ... 0/pix.html
http://www.railfaneurope.net/pix/at/die ... 0/pix.html
Ne vem koliko poznaš proge v Sloveniji (ne se hvaliti), ampak je še kar nekaj prog , ki niso elektrificirane, pa se kljub temu po njih odvija promet. Za primer si vzemi vlogo bohinjke, ko so v Lescah menjali pragove .
Če bi malce pobrskal po internetu nebi zastavil takšnega vprašanja.
Zato ti prilagam nekaj linkov in si jih oglej:
G 2000
http://www.rail.lu/materiel/vosslohG2000.html
http://www.railfaneurope.net/pix/ch/SBB ... 0/pix.html
http://www.railfan.de/nebahn/themen/inn ... ?p=vossloh
CLASS 66
http://www.railfaneurope.net/pix/de/pri ... 1/pix.html
Blue Tiger
http://www.privat-bahn.de/Blue_Tiger_Foto.html
http://www.railfaneurope.net/pix/de/pri ... r/pix.html
Alstom
http://www.railcolor.net/PRIMA/PRIMA_475.html
Simens
http://www.railfaneurope.net/pix/de/pri ... 0/pix.html
http://www.railfaneurope.net/pix/at/die ... 0/pix.html
Ne vem koliko poznaš proge v Sloveniji (ne se hvaliti), ampak je še kar nekaj prog , ki niso elektrificirane, pa se kljub temu po njih odvija promet. Za primer si vzemi vlogo bohinjke, ko so v Lescah menjali pragove .
Kit me nisi glih zastopil. Regani so v povprečju stari 20 let in so nekako na sredini eksploatacijske dobe. Se pravi bodo vozili še 20-30 let. In v tem času bodo zagotovo potegnili še drugi tir med Jes-Lj, ter elektrificirali Hodoš-pragersko. /mogoče bosta zgrajena tudi druga tira Koper Divača/
Večjega dela potem regani zagotovo ne bodo imeli več, oz. ne boto tako obremenjeni. In na razpolago jih bo večje število. Seveda pod pogojem, da jih pametnjakoviči v upravi SŽ ne bodo prodajali v tujino.
Samo tale blue tiger je pa od sile. To je verjetno v celoti nemško?
Večjega dela potem regani zagotovo ne bodo imeli več, oz. ne boto tako obremenjeni. In na razpolago jih bo večje število. Seveda pod pogojem, da jih pametnjakoviči v upravi SŽ ne bodo prodajali v tujino.
Samo tale blue tiger je pa od sile. To je verjetno v celoti nemško?
Klemen ali Lenin, ali kdorkoli že ..... Blue Tigri so na progah že kar nekaj let ..... bo treba vzet čas pa malo bolj podrobno pogledat po netu, da boš videl, kaj je še vse novega ....... pa potem tu postavljat vprašanja ......Regan 664 napisal/-a:Kit me nisi glih zastopil. Regani so v povprečju stari 20 let in so nekako na sredini eksploatacijske dobe. Se pravi bodo vozili še 20-30 let. In v tem času bodo zagotovo potegnili še drugi tir med Jes-Lj, ter elektrificirali Hodoš-pragersko. /mogoče bosta zgrajena tudi druga tira Koper Divača/
Večjega dela potem regani zagotovo ne bodo imeli več, oz. ne boto tako obremenjeni. In na razpolago jih bo večje število. Seveda pod pogojem, da jih pametnjakoviči v upravi SŽ ne bodo prodajali v tujino.
Samo tale blue tiger je pa od sile. To je verjetno v celoti nemško?
Regan 664 glede starosti dizel lokomotiv ti bom opisal eno preprosto razlago, ki z železnicami nima nobene povezave, ampak za učenje je pa dobrodošlo in poučno .
Nekoč je nekdo vprašal eno staro mamco, ki je imela s slamo krito hišo: Koliko časa pa vzdrži takšna streha?
Mamca mu pa odgovori: Če je dober gospodar samo 20. let, če je pa slab gospodar pa mora vzdržat 50. let.
Kar se pa tiče voznega parka na železnici je pa potrebno vedeti, tudi če bodo vse proge elektrificirane bo potrebno ša vedno imeti dizel lokomotive v voznem parku. Za primer kako bi brez njih ranžirali tovorne vagone v kontejnerskih terminalih v Kopru in Ljubljani?
Zato tudi če bodo šle sedanje dizel lokomotive v pokoj bo na SŽ potrebno razmišljati o nakupu novih.
Ali bodo štiri ali šest osne pa bodo takrat odločali plusi in minusi. Pametna in smotrna odločitev ja da se nabavijo dovolj močne.
Ne vem koliko so ti poznane Švicarske železnice, ki so imeli prvi v Evropi vse proge elektrificirane pa kljub temu kupujejo nove dizel lokomotive.
http://www.railfaneurope.net/pix/ch/SBB ... Cargo1.jpg
http://www.railfaneurope.net/pix/ch/SBB ... C01716.jpg
Ti pa priporočam, da se držiš nasveta, ki ti ga je dal Milchy
Nekoč je nekdo vprašal eno staro mamco, ki je imela s slamo krito hišo: Koliko časa pa vzdrži takšna streha?
Mamca mu pa odgovori: Če je dober gospodar samo 20. let, če je pa slab gospodar pa mora vzdržat 50. let.
Kar se pa tiče voznega parka na železnici je pa potrebno vedeti, tudi če bodo vse proge elektrificirane bo potrebno ša vedno imeti dizel lokomotive v voznem parku. Za primer kako bi brez njih ranžirali tovorne vagone v kontejnerskih terminalih v Kopru in Ljubljani?
Zato tudi če bodo šle sedanje dizel lokomotive v pokoj bo na SŽ potrebno razmišljati o nakupu novih.
Ali bodo štiri ali šest osne pa bodo takrat odločali plusi in minusi. Pametna in smotrna odločitev ja da se nabavijo dovolj močne.
Ne vem koliko so ti poznane Švicarske železnice, ki so imeli prvi v Evropi vse proge elektrificirane pa kljub temu kupujejo nove dizel lokomotive.
http://www.railfaneurope.net/pix/ch/SBB ... Cargo1.jpg
http://www.railfaneurope.net/pix/ch/SBB ... C01716.jpg
Ti pa priporočam, da se držiš nasveta, ki ti ga je dal Milchy
Seveda kit, premikalke se bodo zagotovo rabile v istem številu kot danes. Vendar diesel lokomotive kot so regani, se verjetno čez 20-30 let ne bodo rabili v tako velikem obsegu, kot se danes. Zato nakupi novih dieselk zagotovo ne bodo v takšnem številu, kot je sedaj reganov cca 20.
Seveda so izjeme, zadnjič, ko je gorelo pri Rodiku so sklopili napajanje in vlake so vlekli regani.
Tele švicarske premikalke so pa kar strupene, ona za vleko vlakov je celo z dvema kabinama.
Sej brižite so tudi nekej na sredi oz že kar čez polovico svoje življenjske dobe, vendar bodo še dolgo vozile. Vse strojevodje jo hvalijo na koprši progi posebno takrat, ko so titi spolzki in mokri, da prekaša helgo in živo.
Seveda so izjeme, zadnjič, ko je gorelo pri Rodiku so sklopili napajanje in vlake so vlekli regani.
Tele švicarske premikalke so pa kar strupene, ona za vleko vlakov je celo z dvema kabinama.
Sej brižite so tudi nekej na sredi oz že kar čez polovico svoje življenjske dobe, vendar bodo še dolgo vozile. Vse strojevodje jo hvalijo na koprši progi posebno takrat, ko so titi spolzki in mokri, da prekaša helgo in živo.
Dvokabinska SBB Cargo štiri-osna dizel-hidravlična tovorna lokomotiva ima naziv »Vossloh G2000« in je izdelek tovarne VSFT iz Kiela v Nemčiji. Lokomotiva je dolga 17.4 metra, najmanjši radij, ki ga lahko izpelje je 80 metrov, njena lastna masa pa znaša 90 ton. Motor, ki jo poganja zmore kar 2240 kW moči, največja hitrost, ki jo lahko doseže, pa znaša 120km/h. lahko so pa iz ene kabine vodene dve lokomotive hkrati.
Kar se pa brižite tiče brižit pa nikakor ne more prekašat 541 ali 189 Dispolok. Seveda so problem mokre tračnice pri slednjih, ker se zaradi preobremenitve zgodi, da zaradi spodrsavanja koles lokomotiva obleži, za kar poskrbi elektronika (računalnik). Je pa potrebno upoštevati tudi kaoliko težak tovor vleče takrat lokomotiva za sabo.
Ampak če bi bile boljše brižite zakaj so potem kupili 541? Vedeti je treba, da 541 nikakor ne bo zamenjala brižit, ampak so z njimi posodobili vozni park in, da so bile kupljene ravno zaradi prevozov tovora iz Kopra v Ljubljano in dalje proti Jesenicam.
Kar se pa brižite tiče brižit pa nikakor ne more prekašat 541 ali 189 Dispolok. Seveda so problem mokre tračnice pri slednjih, ker se zaradi preobremenitve zgodi, da zaradi spodrsavanja koles lokomotiva obleži, za kar poskrbi elektronika (računalnik). Je pa potrebno upoštevati tudi kaoliko težak tovor vleče takrat lokomotiva za sabo.
Ampak če bi bile boljše brižite zakaj so potem kupili 541? Vedeti je treba, da 541 nikakor ne bo zamenjala brižit, ampak so z njimi posodobili vozni park in, da so bile kupljene ravno zaradi prevozov tovora iz Kopra v Ljubljano in dalje proti Jesenicam.
- OrientExpress
- Strojevodja I
- Prispevkov: 453
- Pridružen: 03.06.2006, 12:46
Za kaj poskrbi računalnik/elektronika - da lokomotiva ne obleži ali da varno obleži ? Se pravi, če obleži, to pomeni, da obstane in ne gre več dalje - se opravičujem, sem popoln laik glede železničarskih žargonizmov.kit napisal/-a: ker se zaradi preobremenitve zgodi, da zaradi spodrsavanja koles lokomotiva obleži, za kar poskrbi elektronika (računalnik).
Po nji peljal te ženico
bom na Dunaj, v Gradec, v Trst ... in v Carigrad:)
bom na Dunaj, v Gradec, v Trst ... in v Carigrad:)
Lokomotivi, kot sta npr. Helga in Živa, preprečujeta spodrsavanje zgolj s tem, da zmanjšujeta vlečno silo. In s tem vlak izgublja hitrost, v zelo neugodnih pogojih pa obleži, ker je vlečna sila premajhna za vleko vlaka. Pri izgubljanju hitrosti pa se podaljšujejo vozni časi. Pri Brižitkah, ki že tudi imajo sistem proti zdrsu koles, pa kolikor sem razumel strojevodje, spodrsavanje preprečujejo tudi s tem, da imajo na vzponih lokomotivo pri vleki nekoliko zavrto z direktno zavoro. Te "finte" z direktno zavoro pa Helge in Žive ne poznajo oziroma verjetno niti ni izvedljiva, saj računalnik ne dovoli, da bi bila lokomotiva v času aktivne vleke še zavrta ...OrientExpress napisal/-a:Za kaj poskrbi računalnik/elektronika - da lokomotiva ne obleži ali da varno obleži ? Se pravi, če obleži, to pomeni, da obstane in ne gre več dalje - se opravičujem, sem popoln laik glede železničarskih žargonizmov.kit napisal/-a: ker se zaradi preobremenitve zgodi, da zaradi spodrsavanja koles lokomotiva obleži, za kar poskrbi elektronika (računalnik).
Če bi lahko kdo izmed strojevodij napisal kaj več o tem.
Re: D-lok z dvema kabinama
Ko so se odločali za nakup Reganov, je bila v igri tudi dvokabinska različica. Ker je bila cena precej večja, Juga pa v samih pufih, so vzeli cenejšo varianto.Regan 664 napisal/-a:Sprašujem se, zakaj ne proizvajajo (v večjem številu) diesel lokomotive z dvema kabinama 8na vsaki strani po ena) podobno kot Titova ameriška 666.
Kaj bi bilo to predrago povezati in razdeliti prenose in sklope, ali je tehničnosploh možno izvedljivo? Ali je na lokomotivi premalo prostora?
To je za tisti čas bilo tudi razumljivo. Dolarji so bili dragi in jih je bilo težko zaslužiti, delovna sila pa je bila razmeroma poceni. Tako je po takratnem mišljenju bilo ceneje zagotovit dvojno zasedbo, kot pa vzeti dvokabinsko različico za samično zasedbo.
Sedanja predelava pa mislim da nima smisla, oziroma je skoraj nemogoča.
lp
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!