"Borovniški viadukt je bil svetovno znana gradbena in tehnična posebnost že pred svojim nastankom. Bil je največja zgradba na progi med Dunajem in Trstom in že ob gradnji je vzbujal strahospoštovanje."
Povzemimo še nekaj podatkov o gradnji:
" Dokončna odločitev je padla leta 1849, torej v času, ko je v Ljubljano že vozil vlak.
Jeseni tega leta je minister Bruck zadolžil inženirje, naj izdelajo dokončne načrte za vse objekte na kraški progi. Decembra 1849 jih je njegovo veličanstvo, cesar Franc Jožef I., potrdilo in privolilo v začetek del. Začelo se je zadnje poglavje gradnje železnice do morja.
Uradno so se dela na novi trasi začela 17. septembra 1849.
Novi viadukt, ki naj bi prečil borovniško dolino, so začeli graditi leta 1850 pod nadzorom cesarsko- kraljevega gradbenega nadinženirja Arcarija.
Most so dogradili v manj kot sedmih letih, 18 avgusta 1856, skoraj leto dni pred samim odprtjem celotne proge.
Prvo preizkusno vožnjo iz Ljubljane v Borovnico si opravili 28. oktobra 1856, tik pred prihodom cesarja Franca Jožefa."
V knjigi je tudi seznam avtorjev slikovnega materiala z odseka proge Ljubljana-Trst. Avtorji so bili: Johann Varonni, Francoz Nichola-Marie-Joseph Chaupy in Nemec Bernhard Fiedler.
Muzej novejše zgodovine hrani iz tega časa enega najstarejših negativov pri nas. Prikazuje zadnja dela na borovniškem viaduktu.
V knjigi je Tadej Brate objavil fotografijo, ki je v lasti Pavla Drobniča in prikazuje gradnjo borovniškega viadukta.
V knjigi ni objavljen noben načrt viadukta Borovnica.
Na forumu je potekala že večkrat debata o načinu gradnje viadukta in vgrajenih materialih. Marsikaj se da videti na edinem ohranenem stebru borovniškega viadukta, pa vendarle ne vse. Odpravil se se v lov za načrti viadukta, da razvozlamo misterij "borovniški viadukt".
Imel sem srečo...
Eno fotografijo dela načrta borovniškega viadukta, ki ga je podpisal sam Karl Ghega, ki je vodil in načrtoval gradnjo železnice, sem že objavil...
Vendar objava samo dela načrta ne pokaže impozantnosti viadukta.železocestnik napisal/-a:
Fotka načrta viadukta, ki ga je podpisal sam Ghega...
Načrt je bil narisan 13.aprila 1850 v Bistri / nem.:Freudenthal/: umetno samostansko ime je Vesela dolina (lat.:Vallis iocunda; Vallis iocosa)
Najprej si poglejmo še ostale dele koloriranega načrta.
Prvi del načrta viadukta iz smeri Ljubljana...
Drugi del načrta...
Detajl boovniške strani viadukta...
Detajl vstopa na viadukt iz ljubljanske smeri (soaj merilo načrta)...
Še podpisi inženirjev...
Načrt dvojnega nosilnega stebra:
Detajl: pogled na dvojni nosilni steber...
Prerez in tloris dvojnega nosilnega stebra...
Še načrt enojnega podpornega stebra ...
Še en načrt enojnega stebra z Ghegovim podpisom...
Se nadaljuje